Slovenija je bila zgled drugim državam, zdaj se v centrih utapljajo v odpadni embalaži

Centri za ravnanje z odpadki, ki so se še tesneje povezali v novem združenju, so danes zahtevali, da se z njihovih dvorišč nemudoma odstrani nakopičena odpadna embalaža. Kot so poudarili med drugim, jim zmanjkuje površin, na katerih bi lahko embalažo shranjevali na način, ki bi varoval pred izbruhi večjih požarov.

Centri za ravnanje z odpadki z vse države so oblikovali Združenje centrov za ravnanje z odpadki Slovenije. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril predsednik združenja in prvi mož ljubljanske Snage Janko Kramžar, člani združenja pokrivajo več kot 70 odstotkov vseh tovrstnih kapacitet v Sloveniji. "Združenje, ki smo ga ustanovili, je torej še kako reprezentativno," je dejal.

Gre za "poskus, ki izhaja iz absurdne situacije v Sloveniji ta trenutek". Na eni strani je namreč Slovenija na področju ravnanja z odpadki v zadnjih letih napravila velike korake naprej in na marsikaterem področju velja za evropski primer dobre prakse. Na drugi strani pa so odprti številni pereči problemi.

Najbolj aktualen je problem kopičenja odpadne embalaže, ki je ne prevzemajo pooblaščene družbe za ravnanje z odpadno embalažo. V Ljubljani imajo približno 2000 ton te embalaže, medtem ko po zakonskih določilih ljubljanski RCERO lahko skladišči med 300 do 350 ton. V Celju se je nakopičilo nekaj čez 1000 ton, na Koroškem nekaj 100 ton in v Pomurju okoli 500 ton odpadne embalaže. Velik problem so tudi odpadne sveče, saj na dvorišču centrov ležijo tone sveč še iz leta 2016 in lanskega leta.

"Ta trenutek se nimamo časa pogovarjati o spremembah sistema. Ta trenutek je nujno in zahtevamo, da se naša dvorišča izpraznijo," je poudaril Kramžar. "Ali to naredi država z interventnim odvozom, ali pooblasti nas, izvajalce, in zagotovi sredstva, ali pa uspe prisiliti družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da to naredijo. A časa ni več, da bi se pogovarjali, dogovarjali in uvajali zakonske spremembe," je bil odločen.

Največja nevarnost se trenutno pojavlja na področju požarne varnosti, je ocenil Kramžar. "Kupe odpadne embalaže smo organizirali v skladu s standardi skladiščenja na tem področju, torej da so vmes površine, ki onemogočajo preskok ognja in omogočajo posege gašenja, a teh površin zmanjkuje," je poudaril. "Smo na tem, da ne skladiščimo več varno ali da se sistem ločeno zbranih odpadkov embalaže sesuje."

Centri za ravnanje bi za odpadke lahko poskrbeli sami, a bi to pomenilo velike finančne stroške. Za odvoz tone odpadkov bi namreč morali po ocenah nameniti od 60 do 100 evrov, ta strošek pa bi morali prevaliti na uporabnike. Gre za prebivalce, ki jih spodbujamo, da ločeno zbirajo odpadke, zdaj pa bi jih to udarilo po žepu, je dejal Kramžar.

Dolgoročneje centri predlagajo rešitev, ki bi ukinila profitne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Za področje komunalne odpadne embalaže bi vzpostavili ločene masne tokove, ki bi vodili do ene družbe oziroma organizacije, ta pa bi morala biti obvezno neprofitne narave. "Ravno iz naslova zahteve po profitnosti je verjetno nastal kateri od problemov, s katerim se ta trenutek srečujemo," je menil prvi mož Snage.

Agencija RS za okolje (Arso) je sicer pred približno tremi tedni spremenila okoljevarstvena dovoljenja družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Če družbe teh dovoljenj ne bodo spoštovale, jim v primeru inšpekcijskega nadzora grozijo kazni. A "ta trenutek se na terenu ni še nič spremenilo", je poudaril Kramžar.

Ministrstvo za okolje in prostor je med drugim izpostavilo tudi, da bi centri lahko tožili družbe, ki ne prevzemajo embalaže. A v Ljubljani imajo že iz preteklih situacij odprtih več tožb, pa to ni prineslo rešitev, je dodal Kramžar. Obenem so v centrih prepričani, da ne bi smeli oni prevzemati na svoja ramena odgovornosti za to, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne spoštujejo zakonodaje.

Podjetja oziroma organizacije v združenju pa imajo tudi druge skupne interese. Med drugim izpostavljajo, da bi v Sloveniji morali rešiti vprašanje energetske izrabe odpadkov oz. sežigalnic. Slovenija sedaj namreč svoje odpadke večinoma sežiga v tujini. "Sistemsko ta problem v Sloveniji ni rešen, včasih se postavlja tudi vprašanje, ali je postavljanje takih vprašanj v nasprotju z opredelitvami države," je pojasnil Kramžar.

V centrih ocenjujejo, da temu ni tako. "Na državnem nivoju bi morala biti strateška odločitev o tem, koliko je ta trenutek obdelanih odpadkov, ki jih ne moremo snovno izrabiti, koliko jih bo čez 10, 20, 30 let, in na podlagi tega postaviti koncept in izvesti postavitev takega objekta v Sloveniji," je poudaril Kramžar. "Tu ni le vprašanje cen, ampak tudi zanesljivosti celotnega sistema, ki bi moral biti tudi v tem delu rešen znotraj Slovenije," je pojasnil.

Na današnji novinarski konferenci so se sicer kot člani združenja predstavili ljubljanski RCERO, pomurski CEROP, koroški KOCEROD, celjski Simbio, Komunala Slovenska Bistrica ter Kostak. Članstvo ostaja odprto tudi za druge centre za ravnanje z odpadki po Sloveniji, so poudarili.