Bili smo tam, kamor ne boste vstopili živi

Gre za prostor, v katerem zdravniki sodne medicine opravljajo obdukcije pokojnikov, v ambulanti na drugi strani, a še vedno spodaj pa preglede preživelih  žrtev kaznivih dejanj, ne le krvnih deliktov, ampak denimo tudi posilstev. Tu pregledajo tudi storilce kaznivih dejanj, ko jih ulovijo, prav tako povzročitelje prometnih nesreč. Predstojnik Inštituta  za sodno medicino, prof. dr. Tomaž Zupanc, dr.med., nam je za novo Kriminalno zgodbo v oddaji Svet na Kanalu A pokazal pot, po kateri zdravniki  sodne medicine in tehniki pridejo na delo.  V prostorih je zelo tiho, a ljudje, ki sem jih srečala, so bili vsi vedri in ni bilo čutiti nobene tesnobe, četudi gre za poklic, ki nedvomno prinaša veliko stresa. Še posebej, če samo pomislimo, da je na obdukcijski mizi kdaj tudi kakšna mlajša oseba, celo otrok. Kako kanalizirajo svoj stres in stisko, zlasti če imamo v mislih nasilne smrti? 

"Pomembno je in to vprašamo vse, ki se zanimajo za delo pri nas, da imajo ljudje nek popoldanski hobi, nekaj, v čemer bodo lahko našli sprostitev. Jaz nisem iz Ljubljane, a sem na začetku svoje kariere po trikrat na teden hodil na takšen hrib, kot je Šmarna Gora," nam je zaupal predstojnik, ki ne skriva, da je v preteklosti zdravnikom bilo zelo hudo, ker je bila kriminaliteta višja, veliko več je bilo tudi žrtev prometnih nesreč. Proti težavam, ki so nastopile ob zahtevnem delu, so se nekateri borili kar z alkoholom, spet drugi so iskali psihiatrično pomoč, bili pa so celo poskusi samomora in na žalost, kot je poudaril, celo izvedeni samomori. "Zadnjih 15 let pa takšnih odklonskih vedenj na srečo ni več. To gre zagotovo pripisati napredku sodne medicine, upadu kriminalitete in nesreč, prav tako mlade usmerjamo v to, da se pri delu osredotočajo samo na tisto, kar obdelujejo, da ne razmišljajo o zgodbi, ki se je zgodila, oziroma o tem, da je človek, ki ga imajo na mizi, nekomu nekaj pomenil," je še dodal Zupanc. 

"Obdukcija pa se ne začne v obdukcijski dvorani, ampak že na terenu," nas je podučil Zupanc. Zdravniki sodne medicine so tako rekoč na vseh večjih zločinih v državi že v začetni fazi skupaj s kriminalisti, preiskovalnimi sodniki in tožilci. Zakaj je to pomembno? Ker je včasih položaj, v katerem je najdena žrtev, lahko že izjemno pomembna informacija za obducenta, pa način, kako so se razpršile kaplje krvi, najdeni  predmeti v okolici žrtve, ki so lahko bili uporabljeni pri zločinu.  Ti podatki bodo lahko odločali o tem, ali bo nek osumljenec prepoznan kot storilec in ali bo ta storilec za storjeno potem tudi odgovarjal. Zdravniki sodne medicine namreč za sodišča izdelajo izvedenska mnenja o vzroku smrti. Obstajajo tudi morilci, ki skušajo svoj zločin zvaliti na žrtev oziroma ga prikazati kot samomor.  "Bil je primer, ko je mož skušal dokazati, da naj bi prišlo pri ženi, ki je umrla, do samozategovanja zanke okoli njenega vratu. A ta sled zanke, ki je bila verjetno naknadno postavljena na truplo v položaj, ko bi do tega lahko potencialno prišlo, ni ustrezala stanju poškodbe na vratu," nam je opisal in priznal, da če zdravnik sodne medicine na terenu ne bi videl položaja zanke na vratu žrtve, bi lahko dopustil možnost, da je moževa razlaga verjetna. 

Ogledali smo si tudi orodje, ki ga imajo obducenti na voljo, kjer je prav vsak pripomoček, vsake škarje, rezilo in meter, namenjen točno določenemu opravilu. Opazovala sem zdravnico sodne medicine in tehnika med obdukcijo, ki sploh ni bila strašljiva, kot si marsikdo predstavlja. Spoštljivo in skrbno ter z občutkom nežnosti do pokojnika sta opravljala posege, ki so potrebni, da pridejo do odgovorov, ki se jih od njih pričakuje. In kakor koli se nam zdi boleče, da nekdo z orodjem odpira truplo naših domačih ali znancev, pa je obdukcija edini način, kako priti do odgovora, zakaj je nekdo umrl, ko ne gre za bolezen, za katero smo že prej vedeli. Kajti šele, ko imamo odgovor na vprašanje, zakaj je nekdo umrl, se s smrtjo lahko pomirimo in zatem tudi žalujemo za odhodom nam ljube osebe.