Kot so skupaj ugotovili predstavniki nizozemske in slovenske vlade, ki so se danes v okviru programa sestali na posvetu o predpristopni pomoči, bo morala Slovenija v sklepni predpristopni fazi pred vstopom v Evropsko unijo odpraviti še kar nekaj pomanjkljivosti, ki so bile med drugim omenjene tudi v novembrskem letnem poročilu Evropske komisije o napredku kandidatk. Državni sekretar službe vlade za evropske zadeve (SVEZ) Rado Genorio je povedal, da vlada trenutno pripravlja akcijski načrt, povezan s pripravami na članstvo v EU za prihodnje leto, v katerem naj bi največ pozornosti namenili operacionalizaciji sicer že ustanovljenih institucij oziroma agencij, ki bodo pristojne za upravljanje sredstev pomoči iz različnih programov in skladov EU. Ob tem je omenil še področja, ki jih je komisija v svojem poročilu omenila kot tista, na katerih bo morala država še pred vstopom v povezavo še marsikaj postoriti in bodo prav tako prednostno obravnavana v akcijskem načrtu. Med drugim gre za uveljavljanje evropske zakonodaje s področja notranjega trga, vprašanje regionalne politike, javnih financ in področje kmetijstva.
Predstavniki nizozemske vlade so predstavili programe predpristopne pomoči, ki jih ta članica EU nudi kandidatkam. Tako je program PSO namenjen prestrukturiranju gospodarskega sektorja, predvsem na področju prevzemanja in uveljavljanja acquis communitaire, ki zadeva notranji trg, pomoč pa nudi tudi pri izvajanju politik, ki spodbujajo razvoj tržnega gospodarstva in zagotavljajo ohranjanje konkurenčnosti po vstopu kandidatk v povezavo. Kot so še napovedali predstavniki nizozemske vlade, bodo prihodnje leto dodatna sredstva v okviru programa PSO namenili okoljskim projektom, ki jih bodo prijavile kandidatke. Projekte naj bi ocenili na podlagi njihove vsebine, ne glede na to, katera država se bo z njimi prijavila na razpis. Sicer je interes za sodelovanje na področju okoljske politike - spet v povezavi s krepitvijo ustreznih institucij - izrazila tudi slovenska stran.
Drugi pomemben inštrument predpristopne pomoči je program MATRA, ki nudi pomoč pri političnih in socialnih vidikih tranzicije. Gre predvsem za procese, ki krepijo demokracijo, pa tudi pomoč na področju primarnega zdravstva, lokalne samouprave, protikorupcijskih ukrepov, zakonske in socialne pomoči beguncem ipd. Med šibkimi točkami, ki bi jim v približevanju Slovenije EU veljalo posvetiti pozornost, so nizozemski predstavniki med drugim omenili pomanjkanje ustrezno usposobljenih vladnih uslužbencev, sodnikov, pa tudi dejstvo, da država na nekaterih področjih še vedno prevladuje nad zasebnim sektorjem. Vendar pa, kot so poudarili, mora biti slovenska stran tista, ki bo predstavila konkretne potrebe ter projekte, s katerimi bi zagotovili čim lažjo in dobro pripravo države na vstop v EU.
Program Nizozemska in Slovenija 2001 - bilateralni fokus, pripravljen v kontekstu slovenskega vključevanja v EU, sicer poteka med 3. in 17. decembrom, v tem času pa se bo v mestih po vsej državi zvrstilo več kot 20 dogodkov z različnih področij - od gospodarstva, pravosodja, kulture, meroslovja, zaščite naravne dediščine, pa vse do medvladnega oziroma institucionalnega sodelovanja. Nizozemski veleposlanik Jan Cornelius Henneman je ob predstavitvi programa kot njegove cilje omenil potrditev velike raznolikosti in bogastva v dvostranskih stikih med državama, povečanje zanimanja za tovrstno sodelovanje na vseh ravneh - od politične, podjetniške, pa do kulturne - v javnosti in zlasti medijih, obenem pa gre za napoved nadaljnje krepitve stikov in sodelovanja.
