Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija naj bi vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke na predlog Sveta Evrope poskušale rešiti s skupnim finančnim skladom. Slovenska vlada je rešitev ocenila kot zelo ugodno, ostro pa ji nasprotuje Bosna in Hercegovina, neuradno pa tudi Hrvaška.
Za Slovenijo je tako imenovano Jurgensovo poročilo, ki predvideva oblikovanje posebnega poplačilnega sklada, zelo ugodno in potrjuje naša dosedanja prizadevanja, pravi premier Anton Rop ter dodaja, da je posebej pomembno, da se je v reševanje vprašanja vključila tudi Evropska unija, ki naj bi v sklad prispevala del sredstev.
Terzić pa pravi, da se je glede na znane informacije o poročilu pokazalo, da ne gre za politično, temveč za pravno vprašanje. BiH se zavzema za dvostransko reševanje vprašanja deviznih hranilnih vlog. Kot je spomnil, si Sarajevo prizadeva za oblikovanje posebnih strokovnih skupin. Izdelavo strokovnih analiz je na srečanju na Brdu pri Kranju podprl tudi Rop, ki pa je opozoril, da so te lahko le v pomoč pri večstranskih pogajanjih, ne pa osnova za dvostranska pogajanja.
Terzić o blagovnem primanjkljaju
Gospodarski odnosi med Slovenijo in BiH so na relativno visoki ravni, res pa je, da je blagovna menjava med državama neuravnotežena, je na srečanju premiera BiH s slovenskimi gospodarstveniki povedal predsednik vlade Rop. Po njegovih besedah je zato treba razmisliti, kako povečati slovenski uvoz iz BiH in poglobiti sodelovanje. Terzić pa je poudaril, da ne more govoriti o dobrih gospodarskih odnosih s Slovenijo, saj je trgovinski primanjkljaj na strani BiH prevelik. "Lani je znašal 500.000 evrov, prihodnje leto lahko znaša milijardo evrov, leto kasneje pa trgovine med državama več ne bo, saj BiH ne bo imela kaj prodajati," je dejal Terzić.
Premier BiH je sicer slovenske gospodarstvenike pozval k večjemu vlaganju v BiH. Trenutno so slovenska podjetja drugi največji vlagatelji v tej državi. Medtem ko slovenski gospodarstveniki iščejo trge v državah zahodno od Balkana, lahko proizvodnjo selijo v BiH, je menil Terzić. Pri spodbujanju selitve proizvodnje na jug pa bi lahko po njegovem mnenju sodelovala tudi slovenska vlada. "BiH še nima dovolj zmogljivosti za proizvodnjo v skladu z standardi Evropske unije, zato se zaveda, da se trgovinski odnosi ne bodo spremenili čez noč," je dodal.
Spodbuda za tuje vlagatelje so tudi stabilna valuta in prisotnost vseh najpomembnejših tujih bank v BiH, je dejal Terzić. Zagotovil je, da bo vlada storila vse, da zainteresiranim gospodarstvenikom omogoči svoj razvoj in razvoj BiH, zato bodo skušali odpraviti vse ovire za razvoj gospodarstva, ki so obstajale in še obstajajo. "Tudi za tuje vlagatelje je bilo preveč administrativnih omejitev, kar bomo spremenili," je povedal. "S podpisom sporazuma želimo postati najbolj zanimiva država na Balkanu za tuja vlaganja," je optimistično zaključil Terzić.
