Opozicija je podoben predlog vložila že v začetku lanskega leta, a je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pobudi prižgal rdečo luč. Ponovno so poskušali konec lanskega leta, tokrat gre za že tretji poskus. Zakaj? "Razmere so slabše, kot smo vedeli pred letom dni, kar prikazuje tudi zadnje, šesto poročilo strokovnjakov, zbranih okoli Združenih narodov," je tokrat dejal prvopodpisani pod pobudo, poslanec SD Dejan Židan. Poleg tega so se spremenili tudi argumenti. Prvič so stranke koalicije zagotavljale, da bodo resolucijo potrdile takoj, ko bo sprejet podnebni zakon. To se ni zgodilo. Drugič so trdili, da bodo "vse probleme" rešili z vladno podnebno resolucijo, je nadaljeval Židan, a je tudi tu ostalo le pri napovedih. "Ta resolucija je z ministrstva prišla v državni zbor in dobili smo resolucijo, ki v resnici ni okoljska. Nima nobenega ambicioznega cilja, bila je samo energetska. Z njo je minister Vizjak želel zabetonirati nuklearno pot Slovenije, ne pa reševati okoljskih in podnebnih težav," je dejal.
Tu ne gre za ideološko vprašanje, je še poudaril, okoljsko krizo je nenazadnje razglasil tudi Vatikan. Posebej pa so pohitele tudi sredozemske države, saj bodo prav območje, kjer leži tudi Slovenija, najbolj prizadeto zaradi podnebnih sprememb. Prvi so okoljsko krizo sicer razglasili Britanci, to so storili že pred dvema letoma in pol in s tem sprožili pravi plaz.
"To resolucijo bi morali sprejeti že zdavnaj, pa ne samo resolucije, ampak konkretne ukrepe," pa je dejala Nataša Sukič iz vrst Levice in spomnila na vrsto nedavnih vremenskih katastrof. "Kaj drugega so to kot resni znanilci podnebnega zloma, ki se očitno bliskovito bliža?" se je vprašala. Spomnila je tudi, da je Slovenija pristopila k pariškemu sporazumu, prav tako se je zavezala k 55-odstotnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 in k popolnem razogljičenju do leta 2050. A da bi dosegli te cilje, je treba tudi kaj narediti. Žal nam tu še veliko manjka.
"Ko bo prišlo do podnebnega zloma, in bojim se, da bi prišlo zelo kmalu, glede na to, kar se dogaja, takrat bo sledil veliki globalni ekonomski kolaps, družbena kriza, socialna kriza in seveda velika, velika begunska kriza," je opozorila. "Resolucija je samo začetek, resolucija ni dovolj. Treba je konkretno ukrepati, sprejeti novo podnebno zakonodajo in konkretno ukrepati, zato da bomo to lahko udejanjili," je zaključila.
Edvard Paulič (LMŠ) je med razlogi, da že tretjič predlagajo podnebno resolucijo, omenil tudi "poteze aktualne vlade, ki nikakor niso v prid okolju". Naštel je padlo novelo zakona o vodah, omejevanje delovanja okoljevarstvenih organizacij, znižanje subvencij za nakup električnih vozil, oteževanje priklopa sončnih elektrarn na omrežje ... Čeprav resolucija ni zavezujoča, predstavlja usmeritve in ohlapne zaveze tako za aktualno kot za vse bodoče vlade, je zaključil.
"Podnebne spremembe niso stvar leve ali desne politične orientacije. Podnebne spremembe se dogajajo, so hitre, so stopnjujoče in imajo uničujoče posledice," je dejal Andrej Rajh (SAB). Občutimo jih tudi v Sloveniji, je opozoril. "Ukrepati moramo zdaj, ker bodo te podnebne spremembe, ki se dogajajo zdaj, najbolj prizadele otroke, ki danes vstopajo v šolo."
KOMENTARJI (401)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.