Študentske demonstracije, ki so se končale z razbitimi okni na parlamentu, še naprej burijo duhove. O dogodkih so razpravljali tudi na odboru za notranjo politiko, predsednik odbora Vinko Gorenak (SDS) pa je v imenu predlagateljev za sklic nujne seje povedal, da želijo s sejo poiskati zgolj politično odgovornost za dogajanje predsednika DZ Pavla Gantarja in notranje ministrice Katarine Kresal ter da seja kot taka ni uperjena v policijo.
Gorenak je prepričan, da so za nasilje odgovorni pripadniki t. i. Fronte prekercev in Delovne skupine proti delu, dodaja pa tudi, da skupina za protest ni imela dovoljenja. Ti vse očitke zavračajo, Gorenak pa meni, da bi jim policija morala preprečiti prihod na območje protestov.
Na udaru znova ministrica Kresalova
Gorenak je notranjo ministrico Katarino Kresal vprašal, kaj sta se na dan demonstracij pogovarjala s predsednikom DZ Gantarjem. Kresalova mu je odgovorila, da se tisti dan z Gantarjem nista pogovarjala in da ji v zvezi z demonstracijami ni dal nobenih navodil.
Povedala je tudi, da v zvezi z demonstracijami policiji ni dala nobenih navodil. Edina navodila ministrstva so, kot je povedala, redne usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela za leto 2010, ki jih je policija dolžna spoštovati. V njih pa je glede vzdrževanja javnega reda in miru zapisano, da je treba policijsko enoto, ki posreduje ob demonstracijah, dodatno usposobiti za strpno ukrepanje v primeru demonstracij, je povedala. Po demonstracijah je zahtevala tudi poročilo o dogajanju, iz njega pa "izhaja, da pri varovanju ni bilo nepravilnosti", je dejala.
Policisti med tistimi, ki so kršili javni red, ni odkrila članov kakršnih koli združenj
Generalni direktor policije Janko Goršek je povedal, da je Policijska uprava Ljubljana za demonstracije pripravila načrt ukrepov za zagotavljanje varnosti na obeh shodih. Tudi s pomočjo policistov v civilu je prijela in pridržala vse, ki so poskušali mimo ograj priti v notranjost DZ, v množici pa je postopoma prijemala tiste, ki so metali predmete v DZ. Tako so po njegovem dosegli postopno zmanjšanje nasilja, ne da bi prišlo do večjega revolta množice.
Pri uporabi prisilnih sredstev so sicer upoštevali načelo sorazmernosti, posebej, ker je bilo med tistimi, ki so kršili javni red, veliko mladoletnih oseb oziroma dijakov. Dosedanje ugotovitve sicer po njegovem ne potrjujejo, da bi bili med tistimi, ki so kršili javni red, člani kakršnih koli združenj.
Zakonske podlage za prepoved poti proti DZ ni
Vodja sektorja splošne policije v upravi uniformirane policije Janez Ogulin je na seji potrdil, da je skupina Mitje Šege, ki je imela prijavljen pohod od Filozofske fakultete do Prešernovega trga, slednjega od Prešernovega trga nadaljevala proti DZ, čeprav za to ni imela dovoljenj. Zaradi tega je policija, kot je povedal, Šegi tudi izdala plačilni nalog. Ni pa po njegovem policija imela zakonske podlage za to, da bi skupini pot proti DZ preprečila.
Povedal je tudi, da je prvi predmet, to je bila steklenica, v DZ priletel ob 14.36. Ob 14.45 so vanj priletele prve plastenke, ob 15.01 pa tudi prva granitna kocka. Predstavnik ŠOS Elvis Cvikl je glede omenjenih navedb pozneje sicer pojasnil, da ob 14.36 pred DZ še ni bilo demonstrantov pod okriljem ŠOS.
Razmišljanja članov odbora
Eva Irgl (SDS) se je vprašala, kako je možno, da so bili na dan demonstracij pred DZ tisti, ki zanje niso imeli dovoljenja. Po njegovem je policija s tem, ko jih je spustila pred DZ, naredila veliko napako, saj jim je omogočila, da so zlorabili ŠOS in študente za nasilje.
Miran Potrč (SD) pa je opozoril, da odbor ni organ, ki bi lahko ocenjeval strokovno delo policije, zato je po njegovem dovolj, da se z zadevo seznani in ne sprejema sklepov, ki so jih predlagali predlagatelji.
Darja Lavtižar Bebler (SD) je opozorila, da so nekateri člani skupino Mitje Šege obtožili nečesa, na kar ta nima možnosti odgovoriti, saj njenih članov ni na odboru. Zato je nekje v sredini razprave predlagala, da razpravo končajo, vendar Gorenak njenega predloga ni dal na glasovanje. Podobno kot nekateri drugi člani odbora iz vrst SDS je namreč ocenil, da je razprava smiselna.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.