Bi moral biti osvežilni tečaj vožnje za starejše obvezen?

O tem, če bi bilo za starejše smiselno narediti obvezen tečaj osvežilne vožnje, smo govorili z Andrejem Brglezom, raziskovalcem trajnostne mobilnosti, ki je bil med drugim tudi pobudnik obveznega dodatnega vozniškega usposabljanja za mlade voznike. "Ampak takrat smo imeli res veliko podatkov o tem, kdaj se pri mladih zgodi tista kritična faza, v kateri velja poseči in še enkrat opomniti na to, kako odgovorna je vožnja," je povedal. 

Kot je pojasnil, se mladi med 20 in 25 letom, ko že nekaj let samostojno vozijo, počutijo, da so vsega sposobni, zato pa so tudi bolj pogumni. "Takrat na primer začnejo med vožnjo pisati SMS-sporočila, pa tudi niso več tako striktni pri pitju alkohola in vožnji iz zabav in takrat pride do prometnih nesreč," je razložil. Takrat je veliko sodeloval z nemškimi in avstrijskimi kolegi, ki so podobno zakonodajo že imeli. "Pravzaprav smo implementirali njihovo dobro zakonodajo, ki je že takrat tudi pri njih kazala učinkovitosti pri prometni varnosti," je povedal. 

A kot dodaja, za starejše takšnih podatkov še nimajo veliko. "Statistika kaže, da se skok prometnih nezgod pokaže po 80. letu starosti, ampak za 10, 15 let prej nimamo podatkov o tem, kakšno je zdravstveno stanje voznikov. Ni podatkov o posameznem vozniku, tega se ni spremljalo. Preden gremo z zakonsko obvezo, moramo zelo dobro vedeti, pri kateri starostni skupini bi začeli in kaj točno se bo delalo," je dejal in dodal, da na AMZS skupaj s partnerji zato raziskujejo in skupaj spravljajo osnovo.

Osvežitveni tečaj: razpisali 150 mest, prejeli 2000 prijav

Celosten program osveževanja znanja je starejšim voznikom ponudila zavarovalnica Triglav skupaj z učitelji in inštruktorji vožnje AMZS. Sprva so k vožnji želeli povabiti 150 voznikov, starejših od 60 let, a odziv jih je povsem presenetil, saj so prejeli 2000 prijav. Brezplačno se je na obnovitev svojega vozniškega znanja in veščin podalo že 700 starejših voznikov, ki so se z inštruktorji vozili po svojem lokalnem okolju, na cestah, kjer vsak dan opravijo največ voženj. Akcijo bodo izpeljali tudi letos, prav tako so do 30. julija že odprte dodatne prijave.  

"Zbiranje takšnih podatkov je izjemno dragoceno," pravi Brglez. Ker so inštruktorji dejansko na cesti z vozniki in vidijo, kaj bi jim najbolj koristilo. "To je osnova, na kateri potem inštruktorji varne vožnje delamo, razmišljamo in ko bomo to nekaj časa počeli, bomo prišli do rešitve. Ko bomo lahko rekli, da je to vsebina, ki bo za nekoga pri 80 letih zelo koristna," je povedal. V duhu podaljševanja mobilnosti starejših bodo tako lahko naslovili državo in apelirali, da bi bili takšni tečaji resnično koristni. 

Poudaril je še, da osvežitvena vožnja ne bo pomenila odvzem izpita. "Tudi mladim voznikom se, če česa ne naredijo takoj pravilno, ne odvzame kar takoj izpita," pravi. Cilj je, da voznik sam spozna, kako sposoben je za vožnjo in da mogoče tudi vidi potencial, kje lahko vozniško kondicijo še izboljša, pojasnjuje Brglez. 

"Ključ do zadovoljstva in doseženega cilja – varnejši in bolj suvereni vozniki – to, da udeležencev med vožnjo ne ocenjujemo, temveč jim svetujemo. Po vsaki vožnji namreč analiziramo posameznikovo vožnjo in mu povemo tudi za napake oziroma pomanjkljivosti. Zaradi ustvarjenega zaupanja udeleženci tega ne sprejemajo kot kritiziranje, temveč kot napotek za izboljšavo, to pa pri njih krepi zadovoljstvo in samozavest," je poudaril tudi Manuel Pungartnik, vodja centra voznikov pri AMZS, učitelj in inštruktor vožnje.

V praksi se je pokazalo, da so tisti vozniki, ki vozijo bolj pogosto, spretnejši pri nekaterih nalogah, recimo pri vključevanju na prednostno cesto, več težav pa so na osvežitvenih vožnjah imeli z ustrezno varnostno razdaljo in ustrezno hitrostjo. Ob tem so starejši vozniki pogosto tudi razpeti med tem, kaj so dolžni storiti in kaj družba od njih pričakuje.

In kakšne so izkušnje voznikov?  'V eni uri sem res izvedela svašta'

Izkušnje voznikov so predstavili na dogodku Anatomija vožnje starejših, na njem pa so svoje mnenje o vožnji starejših podali tudi številni strokovnjaki iz več področij. "Sama nimam ravno dobre šoferske kondicije," je tako denimo dejala znana pisateljica in igralka Desa Muck, ki je v šali sicer dejala, da je mlada voznica, ker je izpit naredila šele pri 45.

Dodala je, da sicer vozi redkeje, ker je to nalogo prevzel njen mož. "Tako da vozim le takrat, ko grem nekam sama. Seveda tako ne morem doseči prave šoferske samozavesti. To je velika past za nas, starejše voznike. Še preden se zavemo, si ne upamo več na cesto in vožnjo prepustimo drugim," je povedala. Tako se je tudi sama odločila za osvežilno vožnjo in kot pravi, se je naučila marsikaj. 

"Ene stvari so se res spremenile od takrat, ko si ti delal vozniški izpit. Med starejšimi imaš ljudi, ki so ga naredili pred 50. leti. Takrat je bil promet povsem drugačen, neki predpisi in prometni znaki še sploh niso obstajali. Prometa je bilo bistveno manj in vse je bilo veliko bolj enostavno. Saj se sproti prilagajaš, ampak nekateri sprememb sploh ne upoštevajo," pravi in dodaja, da bi bilo dobro, če bi bile osvežilne vožnje obvezne. "Škoda bi bilo, da bi nekateri starejši zaradi prevelikega stresa in straha prekmalu nehali voziti, čeprav so za to še povsem sposobni," je povedala, a dodala: "Dobro je, da nehaš pravočasno. Ne prezgodaj in ne prepozno, ker eni si pa domišljajo, da so do 150. leta odlični vozniki."

Prav osvežilne vožnje bi voznikom pomagale priti do samoocene, če so za vožnjo še sposobni. Muckova je med drugim ugotovila, da si je doslej narobe pripenjala varnostni pas. "Ne smeš si ga pripeti čez bundo. Pas mora biti čisto ob telesu," nas je opomnila. Gotovo ni edina, ki so ji težave delala krožišča – prav ta so posebej izpostavili tudi v povzetku vseh voženj. "Zdaj se bolje prilagodim temu, na kateri pas moram za svoj izvoz," je povedala. 

Osvežila je tudi znanje glede varnostne razdalje. "Vedno sem mislila, da imam zadostno varnostno razdaljo, ker sem se primerjala z drugimi. Drugi so imeli še krajšo razdaljo, zato sem si vedno mislila, kako sem super. Zdaj pa sem izvedela, da imam še premajhno," je povedala in dodala še: "V eni uri sem res izvedela svašta." 

Kdaj bi se morali s starejšimi začeti pogovarjati o njihovi sposobnosti za vožnjo?

"Vsakemu izmed nas z leti začnejo upadati motorične, čutilne in tudi miselne funkcije ter z njimi veščine, ki jih potrebujemo za vožnjo. Pride čas, ko se naša želja po neodvisnosti, svobodi, neskončnosti cest in kilometrov pričenja prepletati z vprašanjem odgovornosti do sebe in drugih – sem (še) varen, vešč in zanesljiv voznik?" okoliščine, ki spremljajo staranje, opisuje priznani nevrolog, profesor klinične nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na medicinski fakulteti dr. Zvezdan Pirtošek.

Kdaj je torej čas za pogovor s starejšimi o (njihovi) vožnji? Po izkušnjah strokovnjakov pogovore o tem začnemo precej pozno, največkrat okoli 80. leta, ko se podaljšuje vozniško dovoljenje. Pirtošek pravi, da so na tem področju predvsem napredni anglosaksonski narodi in Skandinavci. "Pogovarjati se lahko začnemo, ko bomo na avtomobilu opazili prve praske ali pa prve nesreče na parkiriščih. Ampak prav je, da se začnemo pogovarjati prej," je prepričan. 

Predstavil je pravilo 40-70, ki ga imajo v Ameriki. "Ko si ti star 40, tvoja starša pa 70, je zadnji čas, da se z njima pogovoriš o tem, kako se počutita glede vožnje. Vprašaš ju lahko, ali potrebujeta avto, kaj bi se zgodilo, če bi postala pozabljiva, ali bi še želela voziti, ali zase vidita kakšne druge alternative? Ali bi upala voziti svoje vnuke?" je naštel in še enkrat poudaril, da se mora pogovor zgoditi veliko prej, kot ko se začnejo prvi incidenti.  

Kot je pojasnila vodja projektov varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler, so babice in dedke pogosto k udeležbi spodbujali njihovi otroci in vnuki. "Na vožnje so sicer prihajali vozniki, ki še redno vozijo – večinoma nekajkrat na teden – vendar jim vožnja že predstavlja stres. Kar 55 odstotkom starejšim je zgolj to, da gredo na vožnjo, stresno," je povedala in dodala, da se je stres po vožnji občutno znižal, 73 odstotkov je bilo takšnih, ki so šli za volan brez občutkov stresa. 

Slovo od analognih avtomobilov? Ali pač? Trg se prilagaja

Še en pomemben vidik glede vožnje starejših je napredovanje tehnologije. Kot je izpostavil Saša Kapetanovič, izgubljamo analogne avtomobile. "Fizične gumbe pospravljamo v zabavne informacijske vmesnike," je dejal in dodal, da digitalizacija starejšim lahko predstavlja velik problem. Da se Evropa stara, je povedal tudi Brglez, ki je dodal, da se avtomobilska industrija sicer prilagaja stanju na trgu. 

"Število potencialnih kupcev, ki bi po 70. letu še lahko bili kupci novih avtomobilov, je vsako leto večje. Zanje se prilagajajo avtomobili, ki bodo namenjeni starostnim skupinam. Ti avtomobili bodo bistveno bolj analogni. Vse, kar boš potreboval pri vožnji, bo bistveno večje, jasno vidno in lahko dosegljivo," našteva, a opozarja, da gre napredek v to smer precej počasi. Ker je starost še vedno precej stigmatizirana, si lahko predstavljamo, da prodaja avtomobila z oznako, da je za starejše, ni ravno najlažja. 

Brglez pojasnjuje, da takšni avtomobili na trgu že so, a da se marketinško ne prodajajo kot takšni, ker se ne želijo označiti kot avti za starejše. "Čeprav so takšni avtomobili dejansko odlični tudi za ostale. Tudi steklene površine so večje, manj je mrtvih kotov, kar vsem pride prav," je dodal.