Bi lahko svojci razbremenili prezasedene domove za starejše in preprečili širjenje okužb?

Osrednji del naporov za zajezitev širjenja epidemije koronavirusa je usmerjen v domove za ostarele, ki so tako postali prva bojna linija proti covidu-19 v Sloveniji. V domovih, kjer so že potrdili okužbe, zdravstveni delavci in osebje poskušajo z različnimi ukrepi omejiti poti prenosa okužb. Toda pri tem imajo več težav. Kot je povedal danes minister za delo, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, iščejo rešitve v sodelovanju z ministrstvom za zdravje. 

Kot je povedal direktor doma starejših občanov v Ljutomeru Tomislav Nemec, je bistveno, da se loči okužene od ostalih stanovalcev doma. V domu sta v torek umrla še dva oskrbovanca, skupno jih je covidu-19 podleglo šest.

Z Nemcem se strinja tudi direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman, ki stanje v domovih primerja s križarko Diamond Princess, na kateri so potrdili okužbe z virusom. Tam je bila največja težava bivanje velikega števila ljudi na tesnem prostoru ter osebja, ki je neprestano krožilo med njimi. Podobno je v domovih za ostarele, kjer pa so ljudje za nameček še veliko starejši in imajo ponavadi še druge pridružene bolezni, kar jih umešča v izjemno rizično populacijo. Zato tudi Rozman vidi rešitev v striktnem ločevanju zdravih in okuženih oskrbovancev. "Pomembno je, da se uporablja varovalna oprema, da se veliko razkužuje in da se poti ne križajo," je bil jasen.

Težava, ki jo povzroča covid-19 in ni značilna samo za domove za starejše, pa je tudi njegova težja zaznavnost. Tako v domovih po Sloveniji in svetu ne vedo, koliko stanovalcev je okuženih. Glavna težava, ki nastane, je torej hitro ločevanje stanovalcev in prepoznavanje zgodnjih simptomov bolezni. Kot pravi Nemec, je bilo veliko oskrbovancev, ki so bili pozitivni na okužbo z novim koronavirusom, asimptomatičnih. "V domu so odločilni trenutki od takrat, ko se nekdo okuži, do takrat, ko to okužbo ugotovimo."

Nevarnost začaranega kroga

Ker so domovi zaprti za obiske, okužba v njih pride preko osebja, zato je nad njim potreben temeljit nadzor. Kot izpostavlja dr. Rozman, bi to morali storiti po vzoru bolnišnic. "Jutranje merjenje temperature, vprašanje o simptomih in če ima član osebja minimalne znake obolelosti, takoj na testiranje, da se ga izloči iz delovnega procesa, če je pozitiven. To je ključno, da bolezen ne pride v domove."

Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko okužba širi tudi v obratni smeri, in sicer da se od oskrbovancev okuži delavec v domu, ki virus odnese nazaj v skupnost. Končna posledica tega je seveda povečanje števila okužb in tudi smrtnih primerov.

Nekatere težave izvirajo iz časa pred epidemijo

Še pred izbruhom epidemije smo večkrat poročali o prenatrpanosti domov za ostarele. V domovih ni bilo prostih sob, čakalne vrste so bile dolge (na sobo je konec lanskega leta čakalo okrog 10.000 ljudi), cene visoke. V nekaterih domovih so z začetkom leta tudi podražili oskrbnine, nove uskladitve cen pa so bile napovedane za minuli mesec.

Novi koronavirus je tako domove zasačil v precej neugodnem trenutku. Nekateri, ki so bili prezasedeni, so tako najbolj občutili posledice epidemije, saj je ta najbolj udarila ravno v domovih, ki so bili polni oskrbovancev. V takšnih okoliščinah je namreč težko vzpostaviti izolacijsko cono, v katero bi lahko namestili okužene oziroma jih ločili od zdravih oskrbovancev. Takšno težavo naj bi imeli v Šmarju pri Jelšah, medtem ko so bili v Metliki z omejitvijo prenosa relativno uspešni, navajajo strokovnjaki, med njimi tudi dr. Rozman.

Tomislav Nemec je ob tem poudaril, da se je praksa izolacije znotraj posameznega nadstropja izkazala za neuspešno, kar potrjujejo tudi izkušnje v drugih domovih. "Začeli smo z maskami, razkuževanjem, vsemi predpisanimi ukrepi, vendar opozarjam vse, virus je zelo tih in pride v sistem ne glede na vse, kar počnemo."

Ravno zaradi tega so se okrepili pozivi, da se v domovih sprosti nekaj prostora, da bi se lahko težave reševale na "licu mesta". Rešitev je več. Tako direktor ljutomerskega doma kot tudi obrambni minister Matej Tonin sta omenjala premestitev okuženih (ali zdravih) oskrbovancev na neko zunanjo lokacijo. Nemec omenja regijske centre, kjer bi lahko sprejeli varovance več domov in ponavlja, da je fizična ločitev bistvenega pomena.

Obrambni minister je v oddaji 24UR ZVEČER povedal, da je civilna zaščita že zagotovila dodatne kapacitete, kamor bi lahko ljudi iz domov starejših občanov preselili, da bi čim bolj zmanjšali možnost prenosa okužb.

Še ena možnost: oskrbovanci bi lahko začasno odšli k svojcem

"Če imate svoje bližnje v domovih za starejše, ste trenutno doma in bi lahko skrbeli zanje, vzemite jih prehodno domov. Tako boste najbolj poskrbeli za njihovo zdravje, razbremenili zaposlene in zmanjšali širjenje okužbe na najbolj kritičnih mestih," je na Twitterju zapisala soproga predsednika vlade Urška Bačovnik Janša.

Ideja je naletela na nekaj odobravanja v vladnih pa tudi zdravstvenih krogih. Državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je poziv pozdravila in apel naslovila na vse svojce oskrbovancev v domovih za starejše, a pri tem opozorila, da se je pri taki odločitvi treba zadeve lotiti z vso resnostjo in zavedanjem, da njihovega svojca ne bo več mogoče v času trajanja epidemije sprejeti nazaj v dom.

"Zavedati se moramo, da stanovalcem domovi za starejše predstavljajo njihov dom. Pogovorite se z njimi, pojasnite jim, da gredo domov za več tednov, ne le za nekaj ur."

Pri tem se seveda odpira nekaj vprašanj, med drugim tudi, kako bo s plačevanjem oskrbnin v času, ko bodo oskrbovanci pri svojcih. S tem vprašanjem smo se obrnili na več domov za ostarele. Kot je povedal minister Cigler Kralj, zakonodaje še nismo prilagodili trenutni situaciji, zato bi se morali stroški oskrbnine še vedno plačevati, četudi oskrovanca začasno ni v domu. S tem si namreč zagotovi prostor v domu. V Metliki zaradi resnosti situacije in večjega števila okuženih ne razmišljajo o tej potezi. Kot nam je pojasnila direktorica Doma starejših občanov Metlika Ivica Lozar, iz doma ne spuščajo nikogar, saj je tveganje za prenos okužb po njihovem mnenju preveliko.

V Novem mestu so imeli v tem tednu primer oskrbovanke, ki je na lastno željo odšla v začasno oskrbo k družini. Pomočnica direktorice Sonja Jurečič je povedala, da je "gospa želela le, da jo soba v tem času počaka. Želela si je videti svoje domače in biti pri njih". O tem, kako bo s plačevanjem sob v njihovi instituciji, v Domu starejših občanov Novo mesto, se še niso konkretno pogovarjali, ker je zdaj njihova prva skrb seveda tekoče preprečevanje pojava in širjenja okužbe.

"Pričakujemo pa, da bomo dobili vsi domovi kakšne usmeritve na nivoju države in da se ne bomo o tem primorani domovi odločati posamezno," je povedala.

Okužbe s koronavirusom so bile doslej potrjene v osmih domovih za starejše. Največ okuženih je v Šmarju pri Jelšah. Skupno je število okuženih stanovalcev 137, število okuženih delavcev pa 30. Minister Cigler Kralj je poudaril, da so zaposleni v domovih, kjer je največ okužb zelo obremenjeni in izmučeni, zato jim bo na pomoč priskočilo usposobljeno osebje. Dodal je še, da se moramo zavedati, da so domovi za starostnike, ki tam živijo, njihov dom, zato jim moramo zagotoviti, da se tam v teh hudih časih počutijo dobrodošle.