Bi lahko močan vulkanski izbruh upočasnil globalno segrevanje?

Temperatura na Zemlji hitro narašča, leto 2019 je bilo globalno gledano drugo najtoplejše po letu 1880, odkar imamo bolj zanesljive meritve, najtoplejše ostaja leto 2016. Glavni razlog za globalno segrevanje je povišana koncentracija ogljikovega dioksida. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, kar pomeni, da toploti preprečuje uhajanje iz ozračja na Zemlji. Segrevanje planeta je bilo v zadnjih stotih letih že nekajkrat prekinjeno zaradi močnega vulkanskega izbruha, nazadnje leta 1991.

Večji vulkanski izbruhi so dovolj siloviti, da vulkanski material doseže stratosfero, ki se nahaja nekje od 15 kilometrov do 50 kilometrov nad tlemi. Spodnja plast ozračja se imenuje troposfera, v njej temperatura v povprečju z višino pada, nad njo se nahaja stratosfera, v kateri temperatura z višino narašča. Razmere so tukaj zelo stabilne, saj gre za podobno situacijo kot pri temperaturnem obratu, kjer je spodaj hladneje, zgoraj pa se zadržuje toplejši zrak. Vulkanski delci in plini se na ta način ujamejo v stratosferi, močni vetrovi jih v nekaj dneh raznesejo nad celotno Zemljo, tukaj lahko ostanejo celo nekaj let.

Vulkanski material tvori nekakšen oblak, ki zmanjša direktno sončno sevanje. Ker pride manj energije do tal, se zaradi tega zniža predvsem temperatura zraka tik nad površjem. Na padec globalne temperature ima največji vpliv žveplov dioksid, ki skupaj skupaj z vodo tvori žveplove aerosole. Ti delci zelo učinkovito odbijajo in razpršujejo sončne žarke, na dolgovalovno sevanje, ki prihaja od površja navzgor, pa nimajo velikega vpliva. Žveplovi aerosoli so hkrati tudi zelo dolgoživi, v stratosferi se lahko zadržijo tudi tri leta.

Izbruh vulkana Pinatubo ohladil ozračje

Zadnji močnejši izbruh, ki je pomembno vplival na globalno temperaturo, se je zgodil junija leta 1991 na Filipinih. Vulkan Pinatubo je začel bruhati 12. junija, tri dni kasneje pa je celo eksplodiral. Na zemeljsko površje in v ozračje je izvrgel pet kubičnih kilometrov materiala, od tega je izjemnih 20 milijonov ton žveplovega dioksida končalo v stratosferi. Povprečna temperatura na Zemlji se je za dve leti znižala za okoli pol stopinje, kar je globalno gledano veliko.

Vulkani krivi za začetek 'Male ledene dobe'?

Serija štirih vulkanskih izbruhov v tropskem pasu ob koncu 13. stoletja naj bi bila po zadnjih raziskavah razlog za začetek t. i. Male ledene dobe, ki je trajala nekje od 14. do 19. stoletja. V resnici ne gre za pravo ledeno dobo, ampak za dobrih petsto let trajajoče obdobje razmeroma hladnega vremena, ki je sledilo toplemu obdobju. Povprečna temperatura na Zemlji v tem času ni bila veliko nižja, je bilo pa predvsem v Evropi občasno zelo hladno, še posebej na Britanskem otočju. Najhladnejše obdobje je bilo v drugi polovici 17. stoletja, ko je bila tudi aktivnost Sonca izjemno nizka, kar je najverjetneje pripomoglo še k nižjim temperaturam. Reka Temza v Londonu je v 17. stoletju zamrznila kar desetkrat, pred in po tem se je to dogajalo bolj redko, nazadnje je debel led prekrival Temzo leta 1814. Ko je bil led na reki dovolj debel, so prirejali 'Ledene sejme na reki Temzi', najbolj znanega v zimi 1683/84, ko naj bi bila reka Temza po zgodovinskih podatkih neprekinjeno zamrznjena kar dva meseca skupaj.