Bezenšek in Senčarjeva o protestih, RTV prispevku in cepljenju

Rok za vlaganje kandidatur se je iztekel, potrjenih je osem kandidatov, ki se bodo merili za položaj predsednika države. V oddaji 24UR ZVEČER pa smo soočili še dva kandidata. Gregor Bezenšek ml. je kandidaturo vložil s skoraj 5700 podpisi podpore, Sabina Senčar pa s podporo stranke Resni.ca in skoraj 3300 podpisi. 

Senčarjeva je v enem od intervjujev na vprašanje, ali je že čas za prvo žensko predsednico, odgovorila, da Slovenija potrebuje mamo. "Vedno govorimo oče naroda od osamosvojitve naprej, mogoče je drug starš zanemarjen - to je mama naroda," je pojasnila. A Bezenšek ji odgovarja, da Slovenci potrebujejo predvsem dobrega, srčnega predsednika, ne glede na to, ali je to ženska ali moški. "A ker sem moški, naj bo to moški," je še dodal.

Slednji opozarja, da je pod pragom revščine trenutno v Sloveniji 243 tisoč ljudi. "Kot ustanovitelj društva Viljem Julijan, društva, ki pomaga otrokom z redkimi boleznimi, imam izkušnje, kako je, ko si mali človek, ko si v družbi prezrt, ko si sam z otrokom, ki ti umira, in se nimaš na koga obrniti. To je en del naše družbe. Številke pa povedo svoje," je dejal. Sramotno se mu zdi, da še ni vzpostavljen register za redke bolezni.

Meni tudi, da je treba okrepiti nižji sloj, mu pomagati, a da pri tem ne smemo pozabiti tudi na srednji, ki je hrbtenica gospodarstva: "Treba pa bo stopiti skupaj v politiki, kjer te enotnosti ni. Zato sem se tudi odločil za kandidaturo."

Senčarjeva je medtem poudarila, da vsaka kriza, "naj si bo to izredno stanje, vojna ali druga kriza, vedno prinese še večje razslojevanje". "Razslojevanje se poglablja in je vsak dan večje. Menim pa, da danes nimamo več slojev, temveč da jih imamo manj, vendar pa so revni še bolj revni, bogati pa še bolj bogati," je dejala.

Tako Bezenšek kot Senčarjeva ob tem jasno, da bosta predsednika vseh. "Ne bom ločeval. Sem človek, ki ima v prvi vrsti rad ljudi. Smo pisana, mavrična družba neštetih barv in odtenkov, zato bom tudi sam predsednik vseh ljudi," je dejal sogovornik, njegova protikandidatka pa: "Ravno to je bistvo predsednika republike, da je od vseh. Vendar pa ni vedno enostavno najti skupne točke."

En se protestov ni udeleževal, druga je pred državnim zborom izražala svoje mnenje

Med tem ko se Bezenšek preteklih protestov pred državnim zborom ni udeleževal, pa je senčarjeva povedala, da je protestirala tudi sama. "Bila na protestih gospoda Stevanoviča, čeprav nikoli pred tem nisem govorila z njim. Sem pa želela skupaj z ljudmi v množici izraziti mnenje, da ne komunikacija vlade ne ukrepi niso bili učinkoviti, prav tako pa tudi ne primerni. Prišlo je tudi do zaporednih kršitev človekovih pravic," je dejala.

"Nisem se strinjal z vsemi vladnimi prijemi, nekateri so se mi zdeli prekomerni. Vendar menim, da je bila največja težava v komunikaciji. Tudi v drugih državah so bile zelo poostrene zadeve, vendar pa komunikacija pri nas ni bila najbolj primerna," pa je dejal Bezenšek. Poudaril je tudi, da je sam zagovornik istospolnih oseb, a da ob tem spoštujem mnenje vseh: "Tudi tisti, ki so protestirali imajo pravico, da izrazijo svoje mnenje. To spoštujem." Ob tem pa jasno, da je to manjšina, ki živi v naši družbi ter da obsoja vsakršno marginalizacijo. "Te ljudi je treba sprejeti, te ljudi je treba podpreti," je dejal.

Senčarjeva se ob tem obsoja in ograjuje od vseh žalitev in ustrahovanj, ki so ga bili deležni novinarji na protestih. Meni sicer, da poročanje novinarjev ni bilo objektivno ter da je bilo prostora v medijih "le za eno mnenje, cenzurirano pa je bilo vsako drugačno".  Prav pomanjkanje objektivnosti tudi na javni RTV Slovenija pa je za Senčarjevo tudi razlog, da ne podpira obveznega RTV prispevka. "To je posledica dogodkov iz preteklosti. Če bi me vprašali pred tremi leti, bi zagovarjala obvezni prispevek, ker so bile na televiziji zelo zanimive teme z izobraževalno in objektivno vlogo. Po treh letih tega ne misim več."

Bezenšek po drugi strani zagovarja javni RTV in obvezen prispevek. "RTV je servis vseh nas Slovencev, tega se moramo zavedati, to moramo spoštovati in tudi ceniti," je dejal. Poudaril je, da si na televizijo želi objektivnega in profesionalnega ter pluralističnega poročanja. Bistveno zanj je, da se javna televizija depolitizira. "To si vsi želimo. Kar se danes dogaja na RTV Slovenija je naravnost sramotno in tudi žalostno. Do tega smo pripeljali skozi zadnjih 30 let, to je rezultat notranje destruktivne politike," je še dodal.

Bezenšek bi von der Leynovi ploskal, Senčarjeva ministrico podpira in ji čestita

Če se spomnimo nedavnega Blejskega strateškega foruma in govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter pogroma, ki ga je prejela ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ko se ni pridružila ploskanju v državi. Na spletu je nato v svoj zagovor zapisala, da ni ploskala, ker v vojnah ni zmagovalcev in poražencev, da vojne ne prinesejo zmag ali zmagoslavja, temveč le uničenje. Obmirovala pa ni le ona, temveč tudi minister za finance Klemen Boštjančič. Zakaj je kritike prejela le ona? "Izjava von der Leynove je bila zelo ostra in razumem, zakaj ni ploskala, vendar pa je ne podpiram pri tem. Sam bi, če bi sedel v publiki, ploskal," je dejal Bezenšek.

Senčarjeva je medtem dejala nasprotno, da ministrico podpira. "Si predstavljate, da se vojna konča tako, da se v Ukrajino vnese še več orožja, da se bojišče še razširi in da je konflikt še večji, ali tako, kot je rekla ministrica? Sama se z njo strinjam in ji čestitam. Vsaka vojna se konča za pogajalsko mizo in bolje je, če se konča prej, kot če se konča kasneje, ko je že žrtev več," je dejala.

Bezenšek pa je poudaril tudi, da je treba v vsaki situaciji, "sploh če je tako težka, znati biti diplomatski". Poudaril je, da je Rusija s svojim napadom na Ukrajino eklatantno kršila vse mednarodne listine. "Moremo obsoditi agresorja, pa raje Putina, kot celotno Rusijo, da ne bomo celotne države metali v isti koš. Res pa je tudi, da je Evropa ves ta čas enostavno mižala in ni odigrala dobre vloge. Da je prišlo do vojne je žalostno in nedopustno," je dejal.

Odstranjevanje žice na meji - da ali ne?

Tudi tokratna kandidata sta spregovorila o odstranjevanju žice na meji s Hrvaško. In tudi pri tej temi nista bila popolnoma enotna. Bezenšek je že pred časom poudaril, da obstajata dve možnosti - "ali smo bili neumni takrat, ko smo žico postavljali, ali pa smo neumni zdaj, ko jo odstranjujemo". Dejal je, da bo odgovor na to pokazal čas.

"Takrat se je smatralo, da jo potrebujemo. Strokovnjaki so takrat ocenili, da jo potrebujemo. Takrat je bila migrantska kriza, a tudi danes je. Zdaj se je pa kar naenkrat ugotovilo, da tega ne potrebujemo več," je naštel ter dejal, da sicer z odstranjevanjem žice nima težav, če za tem stojijo tehtni strokovni in varnostni razlogi ter načrt, kako obvarovati območje. A skrbi ga, da bomo čez tri leta ponovno postavljali žico. "Migrantske krize še ni konec, kot morebitni predsednik republike pa moram misliti in poskrbeti za svoj narod. Bojim se, da živimo v veliko bolj nevarnem svetu in da se bo ta tok migrantov spet povečal ter da bo tu nastala težava," je dejal.

Senčarjeva je medtem jasno dejala, da je treba žico odstraniti v celoti, saj da ta ni prinesla ničesar dobrega. "Migrantska kriza obstaja, nismo se je lotili pri izvoru, nihče se je ne loteva pri izvoru. Žica pa le škoduje divjim živalim in prebivalcem," je rekla in dodala, da ni nič narobe, če se ugotovi, da je bila postavitev žice napačna. "Se jo pač odstrani,  napake pa se ne ponovi več."

Mnenja soočila tudi glede izrednega dogodka v SB Celje, izstopa zdravnikov iz enotnega plačnega sistema ter cepljenja

Bi moralo vodstvo celjske bolnišnice odstopiti po tragičnem dogodku zamenjave identitete pacientov? Senčarjeva meni, da je dogodek opozorilo, da je potrebno spremeniti varnost v bolnišnicah in sprejeti ukrepe, da do tega ne bi več prišlo, vendar pa, da odstop vodstva ni eden izmed teh ukrepov. "Odstop bi bil prekomeren ukrep," meni tudi Bezenšek.

Na vprašanje, ali podpirata izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema, je Senčarjeva odgovorila, da jih podpira, vendar da so časi za stavko neprimerni. "Trenutno so druge težave in zdravniki bi se morali zavzemati za bolj kvalitetno delovno okolje," meni Senčar, Bezenšek pa, da je zdravstveni sistem v globoki krizi, a da imajo pravico do stavke in verjame, da bodo dosegli dogovor.

Drugačne poglede imata kandidata glede cepljenja proti covidu.19. "Sem cepljen, trikrat. Zaupam stroki in znanosti. Vedno se je potrebno obnašati družbeno odgovorno in podpiram prostovoljno cepljenje," je povedal Bezenšek. Senčarjeva ni cepljenja in v cepljenje, če bi bila izvoljena za predsednico države, nikogar ne bi silila.

Šest kandidatov in dve kandidatki: Čudežnih osem

Senčarjeva je v preteklosti že bila na izvoljena za predsednico, in sicer predsednico razreda. "Bila sem predsednica več let. Navadno so izvolili pridne učence, jaz pa sem spadala mednje in so me s tem nagradili. Vendar nisem imela velike vloge," je pojasnila.

Bezenšek pa je glasbenik in kitarist. "Imam dva delna unikata. Dve prirejeni kitari, tudi z vgrajenimi kristali," je pojasnil in dodal, da je poseben občutek, ko na odru nastopiš sam s kitaro.

Vsi kandidati in kandidatki za predsednico oz. predsednika države so se udeležili tudi skupnega soočenja na enem od dogodkov, kjer so se po besedah Bezenška poimenovali - Čudežnih osem.