Bešič Loredan kritičen do Jankovića, ta zgrožen nad njegovimi izjavami

Na Gorenjskem je brez osebnega zdravnika 9.000, v Mariboru 6.000, v Ljubljani pa kar 15.000 ljudi. Ob tem sta se nedavno zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov v prestolnici zaprla dva zdravstvena domova, čeprav je ljubljanski župan Zoran Janković še novembra obljubljal, da preusmerjanja bolnikov ne bo. Najhuje je torej v Ljubljani, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan, ki smo ga gostili v oddaji 24UR ZVEČER, pa pravi, da je težava v direktorici oziroma občini Ljubljana, ki je za ZD kot soustanoviteljica odgovorna. 

"Ko pogledamo po območnih enotah ZZZS, izstopa ZD Ljubljana," je izpostavil minister, hkrati pa dejal, da mu je Janković v telefonskem pogovoru dejal, naj pustijo ZD Ljubljana pri miru. "Zapreti dve enoti in pridobivati signale, da želi župan dolgoročno ti dve enoti prodati, ker je zemljišče super in strniti zdravstveno dejavnost na ostale lokacije ..." je nato Bešič Loredan v glasnem premisleku ostal kritičen do ljubljanskega župana in znova dejal, da sta za množično odhajanje zdravnikov iz zdravstvenih domov odgovorno vodstvo in občina. "Kar ministrstvo lahko naredi, je nadzor, ki bo pokazal, kaj se v ZD Ljubljana dejansko dogaja," je bil odločen popraviti situacijo. 

Na nadaljnja vprašanja, ali je župan zaprta zdravstvena domova res nameraval prodati, je Bešič Loredan odgovoril, da srčno upa, da ne, več pa ni komentiral. Skrb je izrazil tudi nad vedenjem ljubljanskega župana, saj da nima časa priti na ministrstvo in pregledati pisem, ki se nanašajo na omenjeno problematiko. Minister je odločen, da mu jih bodo ob priložnosti predali, hkrati pa jih pokazali tudi poslancem in mestnemu svetu, saj da morajo vedeti, kaj se dogaja. "V situaciji, v kateri je slovensko zdravstvo, moramo reči bobu bob." Ko je v torek z ekipo obiskoval ZD od Lendave do Celja, takih težav v organizaciji in delu ni našel. "Tukaj bomo prišli do dna," se je znova zavezal Bešič Loredan. 

Točni rezultati glede ambulant za neopredeljene bodo vidni marca

Alarmantno stanje na urgencah, ki je posledica porasta respiratornih okužb in tudi pomanjkanja družinskih zdravnikov, poskušajo na ministrstvu rešiti z ustanovitvijo 94 ambulant za neopredeljene, ki naj bi ponekod začele delovati že prihodnji teden. A zastopnik pacientovih pravic opozarja, da bodo pacienti, ki bodo imeli zdravnika le nekaj ur na dan ali celo na teden, v neenakopravnem položaju. Na zdravniški zbornici pravijo, da je v tem trenutku to dobra rešitev, čeprav je to le gašenje požara.  

Trenutno še ni jasno, kako bodo uspeli ambulante kadrovsko zapolniti, pa tudi glede delovnega časa. Na zdravniški zbornici pravijo, da je v tem trenutku to dobra rešitev, čeprav je to le gašenje požara. V iniciativi Glas Ljudstva, kjer so danes predstavili potek torkove stavke pacientov, pa pravijo: Slovensko zdravstvo je resno bolno, zato potrebuje nujen operativni poseg.  

Kot je dejal Bešič Loredan, v sistemu trenutno manjka 300 družinskih zdravnikov, a da je za pogoje v zdravstvenih domovih odgovorno vodstvo ustanov – predvsem za odhode. "Če danes naredimo načrt, jih bomo (zdravnike, op. a.) čez sedem let dobili v sistem, prej ne," je nato poudaril.  Glede ambulant za neopredeljene pravi, da so prvi odzivi presenetljivi, saj da si zdravniki dela v teh ambulantah želijo. "V Lendavi ni težav z zdravniki. V Bolnišnici Slovenj Gradec ni težav z zdravniki," je našteval.

Dodal je, da bodo točne rezultate na ministrstvu lahko videli marca. Povedal je še, da je ministrstvo morda na upokojene in mlajše zdravnike pozabilo, a da bodo to spremenili.   

'Glavarski količnik se ne bo zviševal'

V ambulantah za neopredeljene naj bi delali le zdravniki, ki izpolnjujejo glavarski količnik, da zaradi tako visoke urne postavke ne bi prihajalo do odpovedi. Kaj pa dežurstva in nadomeščanja? Minister ocenjuje, da se število zdravnikov za opravljanje dežurstev in nadomeščanj ne bo bistveno spremenilo, saj da je vse relativno dobro plačano, tudi dežurstva. 

V ambulantah za neopredeljene bodo lahko delali družinski in upokojeni zdravniki, pa tudi specializanti družinske medicine tretjega letnika, sistem bodo morda še odprli, je povedal. "Pacient mora priti do storitve, četudi družinskih zdravnikov v Sloveniji nimamo," je zatrdil in dodal, se glavarski količnik zdravnikov ne bo zviševal, saj da že sedaj večina družinskih zdravnikov presega število. 

Kaj pravi glede umetno ustvarjenih razmer?

Iz slovenskih urgenc prihajajo zgodbe, da bolniki na posteljo čakajo po več dni. Bešič Loredan je pretekli teden razmere komentiral kot umetno ustvarjene. "Na podlagi obiska so se vsi urgentni centri razmeram prilagodili – povišali število dežurnih, specialistov, sprejemov na oddelek," je zagovarjal svojo trditev. Dodal pa, da je stanje v UKC Ljubljana drugačno in da je pritožbe ministrstvo že naslovilo na svet Zavoda ter da upajo na izredno sejo za reševanje problematike. 

Kot pravi, gre za razpad sistema predvsem zaradi upora, saj da je kot podpredsednik vlade skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom dal jasno obljubo, da se bo zdravstvena reforma izpeljala. Kot je nadaljeval, pa je iz tega upora razvidno, da si reforme vse vključene interesne skupine ne želijo, saj da bo taka, da bo denar sledil pacientu. "Ni posebnih razmer v zdravstvu, so izzivi, je težka situacija," je dejal in dodal, da večina zaposlenih v zdravstvu dela dobro in da ta pozitivna večina ni kriva za izredno stanje, v katerem smo. 

Krivdo je preložil na interesne skupine, ki jih je zelo veliko. Imenovati jih ni želel, saj se izogiba obtoževanju. Dodal je, da je bilo lani na letni zdravstveni primarni ravni 110 milijonov evrov kumulativnega plusa, na bolnišnični ravni pa blizu 200 milijonov evrov minusa. "Vemo, kdo so interesne skupine v zdravstvu," je dodal in še enkrat izpostavil prepričanje, da bo reforma uspela. "S predsednikom vlade bova reformo izpeljala za vsako ceno. To je moja zaveza," je zaključil.