Z dogovorom bosta obe strani dolgoročno skušali urediti problematiko na primarni ravni zdravstva v Ljubljani, kjer po besedah Zorana Jankovića v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana manjka 12 družinskih zdravnikov, brez izbranega družinskega zdravnika pa je 15.000 meščanov.
Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oz. bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.
Splošna nujna medicinska pomoč (SNMP) ZD Ljubljana sicer že zdaj deluje v prostorih UKC Ljubljana, ob njihovem urgentnem bloku. Po podpisu omenjenega sporazuma bo obe dejavnosti izvajal UKC, a tudi ob pomoči zdravnikov ZD Ljubljana.
Minister Danijel Bešič Loredan je izpostavil, da so težavo identificirali, in ker se leta ne spremeni, so z županom sklenili, da najdejo način, kako bodo dokončno uredili področje nujne medicinske pomoči v UKC Ljubljana in kako bodo s skupnimi močmi uredili področje družinske medicine v Ljubljani. "Skupni interes je, da v največji slovenski občini zagotovimo ustrezno delovanje medicine na primarni ravni, da tesno sodelujemo na tedenski bazi in da najdemo tudi sistemske rešitve, ki jih napovedujemo spomladi oz. s 1. januarjem 2024," je dejal.
Ministrstvo se je zavezalo, da bo olajšalo uvoz zdravnikov iz tujine, in sicer tako, da bodo skupaj s stroko določili, kje bi lahko spustili predhodno znanje slovenskega jezika in tako omogočili njihov prihod. Na strani mestne občine bodo medtem uredili področje bivanja tujih zdravnikov pri nas, torej stanovanja. Janković je dejal, da smo v Sloveniji že pred leti začeli iskati tudi zdravnike s področja bivše Jugoslavije. "Rekli so, da bi prišli, če bi dobili stanovanja za cele družine, mi imamo možnost tudi to urediti," je dejal in izpostavil, da je težava v zahtevah po znanju jezika.
Ministrstvo se je zavezalo še, da bodo našli zakonodajne možnosti za spremembe sistema. Predvsem to, kako regionalizirati izvajanje NMP in primarnega zdravstva na način, da bosta izvajanji ločeni in urejeni. Kot je povedal župan Zoran Janković, bodo preučili možnost, da bi se seljenje pacientov dogajalo znotraj posameznih regij. "Lahko uporabimo statistične, volilne regije ali pa regije glede deljenja evropskih sredstev," je dejal.
"Menim, da je to prvi korak pri sodelovanju ministrstva z občinami. Samo v dogovoru med lokalno skupnostjo in državo bomo uspeli ločiti NMP od družinskih zdravnikov in toliko denarja ustrezno preusmeriti. Druge poti razen s komunikacijo in iskanjem kompromisov ni," je še dejal Bešič Loredan.
Janković je dejal, da vlada razume, da je zdravstvo ključen problem, ki ga je treba rešiti. "Dolgoročno se ta problematika lahko reši le z večjim številom zdravnikov. Zato imamo odgovor več študentov na obeh medicinskih fakultetah," je dejal in pojasnil, da ima trenutno 25 študentov tudi štipendijo in da jih bodo ponovno povabili na delo v ZD Ljubljana. "Razmišljamo še, da bi podeljevali tudi dodatno štipendijo v ZD Ljubljana, pod pogojem, da bi delo tu opravljali še vsaj pet let po koncu specializacije," je povedal.
Naloga občine je, da poskrbi za ustrezno infrastrukturo. "Vse naše zdravstvene domove smo obnovili," je povedal Janković. Naslednji bo na vrsti ZD Metelkova. Trenutno je tam tudi zdravstveni dom za odvisnike, kot pravi Janković, bodo zanje naredili ločen vhod.
Janković: Če ne bodo opravljali dežurne službe, bodo izgubili koncesijo
NMP se že zdaj opravlja v kliničnem centru, opravlja pa jo ZD Ljubljana. "Program, ljudi in denar bi radi prenesli na UKC Ljubljana. Ko bo ministrstvo ustvarilo zakonsko podlago, bomo to naredili," je dejal Janković in dodal, da so se kot lokalna skupnost zavezali, da bodo zdravniki še vedno opravljali dežurno službo, tudi koncesionarji. Pojasnil je, da imajo v pogodbah s 113 koncesionarji zapisano obveznost, da opravljajo dežurno službo. "Decembra bodo dobili poziv, da če tega ne bodo storili, bodo s 1. januarjem izgubili koncesijo. Vsi zdravniki v Ljubljani morajo imeti iste pogoje. Obveznosti morajo opravljati enako kot ostali, ne le koristiti pravic," je še dejal.
Ambulanta za neopredeljene
S 1. januarjem bodo na voljo tudi ambulante za neopredeljene, je povedal Bešič Loredan. Gre za ambulanto, kamor bodo lahko prišli vsi, ki so trenutno brez izbranega osebnega zdravnika. Vključitev zdravstvenih delavcev v tovrstne ambulante bo prostovoljna. Bešič Loredan prve rezultate ukrepa pričakuje marca prihodnje leto.
250 zdravnikov, 120 koncesionarjev in 15.000 ljudi brez izbranega zdravnika
Ljubljanski župan je sicer eno novinarsko konferenco sklical že prejšnji teden, povedal pa je, da je pomanjkanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev velik problem ne le v ZD Ljubljana, ampak v vsej Sloveniji in Evropi.
V ZD Ljubljana je sicer po njegovih besedah zaposlenih približno 250 zdravnikov, dodatnih 120 pa je koncesionarjev, brez izbranega zdravnika pa je približno 15.000 Ljubljančanov. "Muči nas to, da imamo 30.000 bolnikov, ki imajo svojega zdravnika pri nas, nimajo pa stalnega prebivališča v Ljubljani," je povedal. Dodal je, da ima zdravnika v Ljubljani približno 100 ljudi iz Brežic in več kot 4000 takih, ki trenutno bivajo v tujini.
Leta 2021 je Zdravstveni dom Ljubljana zapustilo 11 zdravnikov, letos 22, ki so odšli v pokoj ali v "druge službe, kjer imajo ugodnejše pogoje". Zaposlilo pa se je 15 zdravnikov.
KOMENTARJI (190)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.