Na napoved sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča, da bodo zaradi znižanja plač odložili obravnavo tekočih zadev, so se odzvali v Civilnem združenju za nadzor na institucijami. "Sodniki nimajo pravice pozivati sodnega sveta in sodniškega društva k pasivnemu odporu, saj ga s svojim nedelom že dolga leta izvajajo," so zapisali v sporočilu. "Čeprav je temeljna dolžnost sodnikov razsojanje v kazenskih in civilnih zadevah, se postopki namesto izreka sodbe največkrat brez potrebe prelagajo iz naroka na narok tako, da stranke spravljajo v negotovost, pogosto celo za več kot deset let." Po mnenju združenja s tem ne kršijo samo zakonov in ustave, temveč tudi 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.
21 sodnikom gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča so se pridružili še sodniki preostalih oddelkov omenjenega sodišča, ki so se zaradi plačne reforme odločili, da bodo delali le toliko, kot od njih zahteva sodniška norma. Do ustrezne rešitve nastalih razmer bodo sodniki na tem sodišču "delali le toliko, kot od njih zahteva sodni svet".
Pobude niso podprli vsi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča, a tisti, ki so jo podprli, prihajajo iz vseh oddelkov ljubljanskega okrožnega sodišča, so pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani.
Čakajoč na ustavno sodišče
Na skupnem sestanku med ministroma za pravosodje in javno upravo ter predstavniki pravosodja so se dogovorili, da bodo odločbe o nižjih plačah sodnikov začasne, vse dokler ne bo o njihovi zakonitosti in ustavnosti odločilo ustavno sodišče.
"Začasnost pomeni, da jim ni treba na upravno sodišče vlagati posebnih pritožb, če se z njeno vsebino ne strinjajo," je na novinarski konferenci po srečanju pojasnil pravosodni minister Lovro Šturm. Sogovorniki pa ustavnemu sodišču predlagajo, da zadevo obravnava prednostno.
Spor, ki ga bo moralo rešiti ustavno sodišče je dvojni, in sicer, ali je skladno z ustavo, da se znižuje dodatek za delovno dobo iz 0,5 na 0,3. Ta masa pa se nameni za del plače, ki je odvisen od delovne uspešnosti. "Ustavno sodišče naj odloči tudi, ali je to, da so sodniki plačani po delovni uspešnosti v skladu z ustavo," je povedal minister za javno upravo Gregor Virant.
Sodniki se upirajo, da bi bile njihove plače odvisne od učinkovitosti
Masa sredstev za plače sodnikov sicer ostaja enaka, vendar pa se znižuje njihova osnovna plača, je pojasnil Virant. Vlada pa je "zavezana", da za povečan obseg dela nameni še dodatna sredstva v okviru programa za odpravo sodnih zaostankov Lukenda. Višina celotne plače bo tako odvisna od uspešnosti sodnikov. "Nekateri bodo lahko zaslužili več kot sedaj, nekateri pa manj," je dejal Virant. Tako bo višina sodniške plače odvisna od učinkovitosti posameznega sodnika.
"Na podlagi začasnih odločb se bo praktično vsem sodnikom, z izjemo nekaterih predsednikov in podpredsednikov sodišč, bistveno znižala osnovna plača," pa meni predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. Ob tem dodaja, da obstaja možnost, da iz tega prihranka nekateri sodniki dobijo svoje dosedanje plače, nekateri pa celo večje plače kot so jih imeli. Vendar je to odvisno od tega, ali bo sodni svet pravočasno sprejel merila, da se bodo dodatki pri marčevski plači že obračunali.
Minister Šturm je ob tem opozoril, da obseg sodniški plač ne bo povsem isti, saj se uvajajo dodatki, ki jih do sedaj ni bilo. "Pri nekaterih bo namreč višji, in sicer pri vseh, ki bodo upravičeni do dodatka za mentorstvo, pri vseh sodnikih, ki tudi dežurajo, in nekoliko več bodo dobili tudi tisti, ki imajo nazive specialist, magister ali doktor znanosti," je povedal Šturm.
Sestanka na pravosodnem ministrstvu so se sicer med drugim udeležili še generalna državna tožilka Barbara Brezigar, predsednica Sodniškega društva Slovenije Janja Roblek, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt in predsednik sodnega sveta Peter Hauptman.
Sodnice in sodnike je razburilo znižanje plač večini državnih funkcionarjev, ki je začelo veljati s 1. marcem. Slovensko sodniško društvo je vložilo ustavno presojo zakonov o sodniški službi, o sistemu plač v javnem sektorju in odloka o plačah funkcionarjev.
Za Testena so pozivi k stavki nedopustni
Po izračunu, ki ga je v četrtek predstavil Testen, se je bruto plača vrhovnega sodnika v povprečju znižala za dobrih šest odstotkov.
"Nekatere reakcije ob plačni reformi v sodstvu iz sodniških vrst so izrazito pretirane, zato jih udeleženci sestanka zavračajo," je dejal Šturm. Testen pa je povedal, da vztraja na pozivu sodnikom, naj ravnajo v skladu z načeli sodniške etike. "Današnje prevladujoče stališče je bilo," tako Testen, "da je že sama napoved stavke nedopustna". V javnosti so se namreč pojavile nekatere napovedi, da bodo sodniki zaradi znižanja plač izvedli 'belo stavko' z zavlačevanjem reševanja sodnih primerov ali pa bodo izvedli celo pravo stavko.
Obenem pa je Testen na sodnike naslovil apel, naj ohranijo sodniško držo in se pri oblikah nasprotovanja novi ureditvi plač omejijo na zakonsko predvidene postopke. Vse dokler opravljajo sodniško službo, jih namreč zavezuje kodeks sodniške etike, in sicer načelo predanosti pri izvrševanju sodniške funkcije in načelo varovanja ugleda sodstva z osebnih zgledom. S tem se je Testen odzval na nekatere "napovedi oziroma grožnje", da bodo sodniki izvedli belo ali pravo stavko. Ne podpiram teh groženj, je zatrdil Testen, ki je sicer podprl ustavno pobudo Slovenskega sodniškega društva.
Slednje je ob vložitvi ustavne presoje predlagalo, da ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanih določb. Okrožni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani Aleš Zalar pa je tovrstno pobudo na ustavno sodišče vložil že v torek.
Kot je znano, so se 1. marca v skladu z odlokom o plačah funkcionarjev znižale plače večini funkcionarjev. Poleg odloka se je začela uporabljati tudi novela zakona o sodniški službi, ki je potrebna zaradi reforme plač v javnem sektorju.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.