Bela Ljubljana med najbolj onesnaženimi mesti v Evropi

"Izboljšanje kakovosti zraka na raven, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), bi lahko znatno zmanjšalo število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka," so poudarili pri EEA.

V pregledovalniku kakovosti zraka v evropskih mestih je 372 mest razvrščenih od najčistejših do najbolj onesnaženih na podlagi povprečnih ravni drobnih trdnih delcev (PM 2,5).

Kot so pojasnili, so podatke zbrali iz več kot 500 opazovalnih postaj na urbanih lokacijah v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora (poleg članic EU še Norveška, Islandija in Lihtenštajn) v letih 2022 in 2023, kar pomeni, da pregledovalnik kakovosti zraka prikazuje tipično kakovost zraka v mestih v zadnjih dveh letih.

Podatki kažejo, da je imelo samo 13 evropskih mest povprečne koncentracije drobnih delcev, ki so bile skladne s smernico WHO, ki je do pet mikrogramov na kubični meter zraka. Med temi mesti so štiri severne prestolnice: Reykjavik, Talin, Stockholm in Helsinki.

Sprejemljivo kakovost zraka, ki pomeni koncentracijo drobnih delcev med 5,1 in 10,0 mikrograma na kubični meter zraka, je imelo 169 mest, med njimi tudi Dunaj, zmerno onesnažen zrak s koncentracijo drobnih delcev med 10,1 in 15,0 mikrograma na kubični meter zraka pa 118 mest. Med njimi je na 253. mestu s koncentracijo drobnih delcev 12,1 mikrograma na kubični meter zraka tudi Maribor, v tem krogu mest pa sta tudi Rim in Zagreb.

Ljubljana se je uvrstila na 310. mesto in s tem v krog 71 držav s slabo kakovostjo zraka, kar pomeni koncentracijo drobnih delcev nad 15,1 mikrograma na kubični meter zraka. Koncentracija v Ljubljani ne presega močno tega števila, saj je imela koncentracijo drobnih delcev 15,4 mikrograma na kubični meter zraka.

Med vsemi mesti je zelo slabo kakovost zraka imel le hrvaški Slavonski Brod, kjer so v povprečju namerili 26,5 mikrograma drobnih delcev na kubični meter zraka.

Na zemljevidu je jasno videti, da so težave s prekomernim onesnaženjem večje na vzhodu, jugu, pa tudi na zahodu Evrope, najboljši zrak pa dihajo na severu. Za nas tudi ni nepomembno dejstvo, da so vsa mesta v Padski nižini, ki se odpira proti Sloveniji, močno onesnažena. 

Cilj akcijskega načrta ničelnega onesnaževanja iz evropskega zelenega dogovora je, da bi do leta 2030 zmanjšali število prezgodnjih smrti, ki jih povzročajo drobni delci, za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, medtem ko dolgoročni cilj predvideva, da do leta 2050 ne bi bilo več večjih vplivov na zdravje.

V začetku leta sta svet EU in parlament dosegla začasni dogovor o zvišanju standardov EU glede kakovosti zraka. Predlagana nova pravila bodo med drugim standarde kakovosti zraka v uniji, določene za leto 2030, bolj približala smernicam WHO.