Sicer pa je Bekeš prepričan, da bo za kvalitetno rešitev odprtih vprašanj med državama verjetno potrebno še nekaj let, saj je kvalitetna rešitev po njegovem mnenju lahko le takšna, ki zadovolji obe strani. Bekeš je v pogovoru za časnik tudi poudaril, da rešitev vprašanja meje zahteva kompromis, enega od možnih kompromisov pa je ponudil parafirani sporazum o meji med državama. Njegova vrednost je bila prav v tem, da sta z njim soglašali obe strani in da sta ga tudi parafirali, je dodal. Ob tem je poudaril, da glede na to, da sporazum ni bil sprejet, nekatera vprašanja, za katera so sicer v parafiranem sporazumu že našli rešitev, ostajajo odprta.
O začasnem režimu ribarjenja v Piranskem zalivu je slovenski veleposlanik dejal, da so "ribiški spori v gospodarskem smislu podobni sporom za mejo med ornimi zemljišči, saj je to prostor, kjer se pridobiva sredstva za življenje". "Gre za legitimne interese ribičev, a v tem primeru je to občutljivo, saj sovpada z odprtimi meddržavnimi vprašanji meje," je poudaril. Po njegovem mnenju pri reševanju vprašanja meje "ne obstajajo zgodovinski temelji, ni govora o tem, kdo komu kaj daje, saj za zdaj morje ni ne od ene ne od druge strani, temveč je skupno in nedeljivo. Osnova za delitev morajo biti pravna pravila, na primer konvencija ZN o pomorskem pravu, kjer pa ena stran poudarja eno, druga pa drugo določilo", je dejal Bekeš.
O morebitni arbitraži o meji je slovenski veleposlanik odgovoril, da bi "popolna legitimizacija politične zrelosti obeh držav bil samostojen dogovor o meji", vendar pa se je potrebno zavedati tudi to, "da živimo v delu Evrope, kjer je vse meje določil nekdo tretji - velike sile v različnih zgodovinskih okoliščinah". Po njegovem mnenju bi arbitraža, pa tudi če bi bila dobronamerna, lahko našla rešitev, s katero ne bi bila zadovoljna nobena stran.
Na vprašanje o primeru piranskega občinskega svetnika Joška Jorasa je Bekeš poudaril, "da bi v primeru, da parafirani sporazum o meji velja, odgovor bil jasen - Joras bi živel na hrvaškem ozemlju in bi odgovarjal hrvaškim oblastem. Ker pa sporazum ne velja, je to vprašanje odprto. Joras se je s svojim interesom znašel med dvema državama. Ne poznam ga osebno, vendar predpostavljam, da se ima za človeka, ki ima pravico izraziti svoje prepričanje, da njegova hiša stoji na slovenskem ozemlju, in da to tudi javno pove", je pojasnil.
