Čeprav je položaj na področju migracij trenutno miren, se Evropa boji novega vala beguncev. Ograje, pregrade in prisotnost policije na mejah se krepi. Tudi naša notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar meni, da je "to zatišje le navidezno". Če se bo migracijska pot znova odprla, bo Slovenija prisiljena sprejeti skrajne ukrepe, pravi in napoveduje spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile lažje vračanje migrantov v sosednje države.
Če se bo migracijska balkanska pot znova odprla, so lahko po njenih besedah posledice velikih razsežnosti. Po zaprtju balkanske poti so sicer v porastu klasične migracije, a je policija pri njenem odkrivanju zelo uspešna, je poudarila.
Na mejah ostajajo tehnične ovire
Tako izvajajo ukrepe na meji s Hrvaško in v notranjosti države, prav tako na meji ostajajo začasne tehnične ovire, saj še niso podani pogoji za njihovo odstranitev.
Posledic morebitnega ponovnega odprtja balkanske poti se po njenih besedah zaveda celotna Evropa, a je zaskrbljujoče, da nima hitrih in učinkovitih rešitev ter jasne vizije, kako se soočati z migracijami. Slovenija pa v vseh mednarodnih participacijah po njenih besedah jasno podaja stališče, da prehod beguncev skozi državo, kot se je dogajalo v času drugega begunskega vala, zanjo ni več sprejemljiv.
Okoliščine so namreč tokrat bistveno drugačne, saj druge evropske države uvajajo močne omejevalne ukrepe, bistveno zaostrujejo azilno zakonodajo in pogoje vstopa.
Zaradi odsotnosti skupnih evropskih rešitev se na nove ukrepe pripravlja tudi Slovenija, je pojasnila Györkös Žnidarjeva. Po njenih besedah gre za skrajne ukrepe v primeru grožnje varnosti. Slovenija bi tako kot suverena država določila pogoje za vstop v državo. Tako na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o tujcih, s katerimi bi omogočili lažje vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev ali so nezakonito prestopili mejo.
Po besedah ministrice je treba omogočiti učinkovitejše vračanja tujcev v sosednje države in pri tem upoštevati nepredvidljiva ravnanja sosednjih držav. "Dolžni smo poskrbeti, da ne postanemo žep," je poudarila Györkös Žnidarjeva. Pojasnila je, da je treba zmanjšati pritisk na azilni sistem in s tem tudi učinkovito pomagati tistim, ki mednarodno zaščito potrebujejo.
Policija išče nove policiste za varovanje schengenske meje
Policija sicer tudi že vabi k sodelovanju večje število kandidatov za policiste, ki bodo po uspešno zaključenem usposabljanju opravljali naloge varovanja schengenske meje. Kandidati se lahko prijavijo do 15. septembra.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali formalne pogoje, bodo v okviru izbirnega postopka opravljali preizkus telesnih zmogljivosti, psihološki pregled, zdravniški pregled in razgovor z izbirno komisijo, so zapisali na spletni strani ministrstva za notranje zadeve.
Z izbranimi kandidati bodo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas predvidoma v januarju 2017, in sicer za obdobje šest mesecev za čas usposabljanja po programu usposabljanja delavcev policije za varovanje meje in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil. Po uspešno zaključenem usposabljanju bo z izbranimi kandidati predvidoma sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas za opravljanje nalog varovanja schengenske meje in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija.
Kandidati morajo za sklenitev delovnega razmerja morajo imeti srednješolsko izobrazbo, ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, zanje ne smejo obstajajo varnostni zadržki, niso člani politične stranke in imajo ustrezne psihofizične sposobnosti.
Hrvati odpoklicali enote, ki so pomagale na obali, in jih napotili na mejo s Srbijo
Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić je izjavil, da je Hrvaška pripravljena na morebiten nov begunski val ter da "fantastično" sodeluje s Madžarsko, Srbijo in Slovenijo. Po neuradnih podatkih naj bi hrvaška policija odpoklicala enote, ki so pomagale na obali, nazaj na vzhod države ob meji s Srbijo.
Hrvaški premier Tihomir Orešković je med nedavnim srečanjem z nemško kanclerko Angelo Merkel ponovil, da Hrvaška nima zmogljivosti za sprejem večjega števila beguncev. Potrdil je, da se bodo glede begunskega vala znova usklajevali z Avstrijo in Slovenijo.
Ali bo v Evropo znova pljusknil večji val beguncev in migrantov, bo odvisno predvsem od uspeha sporazuma o beguncih med Evropsko unijo in Turčijo, ter od nemške politike do migrantov.
Orepić je dejal, da je stanje glede migracij na Hrvaškem stabilno ter da ni indicev, da bi lahko izbruhnile težave. "Kaj se bo zgodilo v dveh urah ali dveh dneh, pa ne ve nihče," je dejal za hrvaške medije.
Madžarska napovedala še več ograj
Medtem je Madžarska napovedala, da bo zgradila dodatne žične ograje ob meji s Srbijo, kjer je po navedbah tamkajšnje komisije za begunce in migracije trenutno nekaj več kot 4000 beguncev, večjega pritiska migrantov na srbske meje pa ni. Madžarska vsak dan spusti v državo približno 30 migrantov iz Srbije.
Na Hrvaškem poročajo, da je notranje ministrstvo ravno zaradi priprav na nov begunski val vrnilo vse policiste v njihove policijske postaje v Slavoniji na vzhodu države, potem ko so bili razporejeni na obali kot pomoč med turistično sezono.
Na hrvaškem notranjem ministrstvu so pojasnili, da so policiste vrnili domov, ker se turistična sezona bliža koncu in so se na ta način izognili nepotrebnim stroškom za dodatne policiste ob obali.
Hrvaški policisti so v torek in sredo ustavili 54 prebežnikov, ki so z območja Reke skušali nezakonito vstopiti v Slovenijo. Na območju Matuljev nedaleč od mejnega prehoda Jelšane so ustavili skupino, v kateri so bili državljani Albanije in Afganistana.
Za prebežnike, ki so jih ustavili v Gorskem kotarju na območju Čabra, medtem še ugotavljajo identiteto in ostale okoliščine, je sporočila primorsko-goranska policijska uprava na svoji spletni strani.
Na Hrvaškem je trenutno približno 500 migrantov, med katerimi je nekaj več kot 200 prosilcev za azil. Ostali čakajo na izročitev v države, iz katerih so prišli na Hrvaško.
Avstrijci s poostreno kontrolo na meji in novimi centri za registracijo prebežnikov
Tudi Avstrijci se očitno pripravljajo na nov val baguncev in migrantov. Na mejnih prehodih Karavanke, Holmec in Vič so namreč postavili nove centre za registracijo prebežnikov. Še pred tem so poostrili kontrolo vozil na meji z Madžarsko, zato so na madžarski strani meje nastajale kilometrske kolone vozil. Za poostren nadzor so se odločili po tem, ko so v enem od tovornjakov odkrili več prebežnikov.
Na avstrijsko potezo so takoj odgovorile tudi madžarske oblasti, ki so uvedle poostren nadzor vozil, ki na Madžarsko vstopajo iz Avstrije.
Dogodek je dvignil napetost med državama. Avstrija je na razgovor poklicala madžarskega veleposlanika, saj zatrjujejo, da v skladu s šengenskim sporazumom Madžarska za razliko od Avstrije ne more uvesti nadzora na tej meji. Avstrijci pa svojo odločitev opravičujejo z dejstvom, da skoraj vsak dan v tovornih vozilih, ki prihajajo z Madžarske, odkrijejo nezakonite prebežnike.
KOMENTARJI (503)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.