Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar se je na današnji tiskovni konferenci o zadnjem stanju glede begunske krize zahvalila županom in lokalnim skupnostim "v teh zahtevnih časih", saj se po njenem tako "lažje soočamo z izzivi, ki jih prinašajo migracije".
Ministrica je povzela sestanek z madžarsko stranjo, tudi o kratki postavitvi žičnate ograje na naši strani. Kot je dejala, dogodek ni vplival na medsebojno zaupanje med državama. "Pravzaprav smo se dogovorili še za tesnejše sodelovanje ob tem problemu, ki ni le slovenski in madžarski, ampak evropski," je povedala ministrica in dejala, da že zdaj dobro sodelujeta tudi policijski upravi obeh držav. "Strinjali smo se, da je pretok informacij ključen, in da bi bilo v tej situaciji nemogoče, da policijski organi ne bi sodelovali." Kot je dejala, bodo odslej pogostejše skupne patrulje, skupaj se bodo borili proti tihotapcem ljudi in dnevno izmenjavali informacije.
Obe strani sta se tudi zavzeli za boljši nadzor nad migracijami, med drugim za točke, kjer bi se begunce registriralo in takoj ugotovilo, kdo ima podlago za azil, ostale bi vračali v državo izvora.
Glede pritožb policistov ob prvem begunskem valu na lastne razmere za delo, je dejala, da s policijskimi sindikati vseskozi poteka dialog, ki pa ni pomemben le v tej situaciji.
Državni sekretar Boštjan Šefic je dejal, da begunski val še traja, in da se razmere skoraj ne spreminjajo, Grčijo dnevno doseže 5000 oseb.
Opažajo sicer spremembe na klasičnih migrantskih poteh, na kar po njegovem kaže tudi, da je bilo pri nas odkrito vozilo z begunci: "Očitno se iščejo neke nove poti."
Pri nas medtem tudi sprememb varnostnih razmer, poteka pa povečevanje namestitvenih kapacitet, prilagajanje zdravstvene službe, potekajo tudi redni sestanki z lokalnimi skupnostmi.
Kot je dejal, imamo trenutno 1000 kapacitet v zidanih objektih, ogrevati bo mogoče tudi velike šotore, ki jih postavljajo zdaj, del šotorskih naselij pa za jesen in zimo ni primernih.
Glede vračanja beguncev, ki nimajo dovoljenja za vstop, Hrvaški, je Šefic dejal, da Hrvaška beguncev iz "velikega begunskega vala" ni želela sprejeti, tiste, ki so jih zalotili na zeleni meji in jim je bilo mogoče dokazati, od kod so prišli, pa je sprejela. Medtem je Avstrija Sloveniji vrnila 4 begunce - 4 Sirce in Pakistanca.
Drugi val bi lahko bil
Predsednik države Borut Pahor meni, da bo glede begunske krize ta teden pri nas zahteven, saj utegne biti drugi val zahtevnejši kot prvi. "Na neki točki verjetno nobena od držav ne bo mogla več brez poostrenega nadzora mej spuščati ljudi, ki iščejo ali azil ali boljše življenje, naprej in takrat bodo potrebne usklajene odločitve," je dejal.
Dejal je, da je begunska kriza najprej in predvsem humanitarna kriza. "Varnostna bi postala, če na ravni evropskih držav, zlasti tistih, ki nas ta hip najbolj neposredno prizadeva, ne bi prišlo do usklajene politike. Ta usklajena politika mora pokazati, kako je mogoče stisko ljudi rešiti tako, da na drugi strani ne nagrmadi neke skrbi, dvome, celo načne zaupanje naših državljank in državljanov v ravnanje oblasti," je pojasnil.
Ta teden bo po njegovih pričakovanjih precej zahteven. Poleg skrbi za ljudi v stiski, ki prihajajo v Evropo, po njegovih besedah tudi ne moremo bežati od skrbi in dvomov "naših ljudi". Kot je dejal, je ta dvom legitimen in ga je treba s pravimi odločitvami in s primernim ravnanjem odpravljati, ne pa poglabljati.
Kot je še dejal Pahor, je begunska kriza drugačna od ekonomske. Pri ekonomski krizi je namreč po njegovih besedah šlo za denar, za banke, kar je seveda posredno vplivalo tudi na blaginjo ljudi in občutek varnosti. Pri begunski krizi pa je ta občutek veliko bolj neposreden, gre tako za begunce kot tudi za ljudi, ki živijo v državah, kamor so ti namenjeni. "V tem smislu je to lahko veliko večja kriza, če je ne bomo reševali preudarno, humano pa seveda tudi tako, da bodo naši ljudje vedeli, kaj počnemo, zakaj in da stvari obvladujemo, da se ne bi poglobil kakšen nepotreben strah pred begunci," je dejal.
Na vprašanje, ali bi k zmanjšanju strahu pripomoglo to, da bi se kot poveljnik vojske odločil, naj se vključi vojaška sila za varovanje južne meje, je odgovoril, da je za logistično podporo vojski, policiji in drugim organom odgovorna vlada. "Bo že premislila, če in ko bi to potrebovala. Zaenkrat take pomoči ne potrebuje," je dejal. Po njegovih besedah moramo biti zelo previdni pri morebitnem logističnem vključevanju vojske v to, "da se ne bi poglobil strah, da gre zlasti in predvsem za varnostno krizo, saj gre najprej za humanitarno". "Varnostna bi postala, če bi begunci in državljani dobili občutek, da je država ne obvladuje. Zaenkrat jo," je dejal.
A, kot je poudaril, to ni pomembno samo za Slovenijo, ampak za vso Evropo. Slovenija se mora po njegovih besedah pogovarjati z vsemi drugimi državami. "Sem in tja je bilo zaznati kakšen dvom v to, ali Slovenija z vsemi sosednjimi državami ohranja in krepi prijateljske odnose. Mislim, da se zdaj kaže ta napor Slovenije, da ima kolikor je mogoče dobre in prijateljske odnose s sosednjimi državami, poplačan," je dejal.
Policija je objavila podatke o trenutni situaciji glede zasedenosti nastanitvenih lokacij za tujce po Sloveniji danes ob 6. uri:
Ministrica z madžarskim kolegom
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar se je z madžarskim kolegom Sandorjem Pinterjem sestala na mejnem prehodu Dolga vas. Ministrica je srečanje označila za izjemno pomembno. Tudi madžarski minister je tokratne pogovore ocenil za konstruktivne in poudaril, da je sodelovanje med državama dobro in brez odprtih vprašanj.
Dogovorila sta se tudi, da bo Madžarska o vseh svojih ukrepih, ki jih bo sprejemala glede vstopa migrantom na meji s Hrvaško, pravočasno obveščala Slovenijo.
Če bi namreč prišlo do nenadnega nepričakovanega prihoda tudi do 10.000 migrantov na dan, kot je imela izkušnjo Madžarska, bi to bila za Slovenijo izjemo težka situacija, je priznala. Če bi svoja stališča glede sprejema migrantov spremenili še Avstrija oz. Nemčija, bi pa Slovenija bila v brezizhodni situaciji, je menila.
Obrambna ministrica Andreja Katič pa si je med obiskom poslanske skupine, vodstva in ministrov SD v Beli krajini ogledala kraj postavitve morebitnega sprejemnega begunskega centra v Vražjem kamnu pri Črnomlju. Ocenila je, da priprave povsod po državi potekajo dobro, težave pri sprejemu prebežnikov pa predvideva le ob večjem prihodu od načrtovanega.
Katičeva je v izjavi za medije povedala, da Slovenska vojska pri pripravah na sprejem prebežnikov, ki jih vodi in usmerja ministrstvo za notranje zadeve, sodeluje s svojo logistično podporo predvsem pri vzpostavitvi in delovanju sprejemnih in nastanitvenih centrov.
Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so prvi begunski tokovi Belo krajino obšli. Kljub temu je tamkajšnja civilna zaščita skupaj z domačimi gasilci in policijo pri policijski postaji v Lokvah pri Črnomlju postavila šotorišče z dvema večjima šotoroma, ki je pripravljeno za sprejem približno 50 prebežnikov, je povedala.
Metliški župan Darko Zevnik pa je dejal, da so tamkajšnjo policijsko postajo oskrbeli z začasnimi ležišči in pripravili zaloge pitne vode, njihove enote, ki so v stalni pripravljenosti, pa lahko v primeru prihoda večjega števila prebežnikov pomoč ponudijo tudi brežiškemu sprejemnemu centru.
Zunanjih namestitvenih enot v Metliki niso postavljali, saj lahko v tamkajšnjih policijskih garažah začasno sprejmejo do 50 beguncev, je še pojasnil Zevnik.
Kako je na Hrvaškem?
Iz začasnega sprejemnega centra v Opatovcu begunce vozijo do madžarske meje. Danes zjutraj je v tem centru bilo še okoli 1000 oseb.
Hrvaška ima še vedno napete odnose s Srbijo in Madžarsko, razkol pa je čutiti tudi znotraj države.
Uradni Zagreb je sicer sporočil, da se odnosi s Srbijo počasi izboljšujejo, a da Srbi še naprej pošiljajo begunce k njim, kar pa oni ostro zavračajo. Hrvaški premier Zoran Milanović je celo dejal, da Srbija ni država, saj ne dela absolutno nič.
Hrvaška opozicijska stranka HDZ pa opozarja, da trenutne oblasti ne postopajo primerno, tako da lahko Hrvaška zaradi tega postane humanitarna težava EU. Namera, da se postavi sprejemni center v mestu Prevlaka, se zdi predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku katastrofalna, saj jo je označil za potencialno grožnjo hrvaškemu turizmu.
V Srbiji?
Srbijo je medtem na poti proti zahodni in severni Evropi od začetka begunske krize spomladi prečkalo že okoli 200.000 ljudi. Trenutno jih dnevno naštejejo okoli tisoč. Več kot 140.000 jih je tam tudi zaprosilo za azil – vsaj formalno, saj jih večina Srbijo zapusti že zelo hitro.
Trenutno beležijo v povprečju tisoč prihodov dnevno, medtem ko je pred slabim tednom v Preševo prišlo kar 4000 ljudi v enem dnevu, je še povedal in dodal, da se ta tok po njegovem ne bo umiril. "Bojim se, da težki časi šele prihajajo, da bo prihajalo vse več ljudi, mi pa trenutno nimamo kapacitet za vzdržen sprejem," je opozoril direktor srbskega Centra za zaščito in pomoč prosilcem azila Radoš Đurović.
Slovenska karitas je medtem danes prejela pomoč Karitas Nemčije v skupni vrednosti 102.600 evrov, ki je namenjena oskrbi beguncev ob prehodu Slovenije. Polovico denarja bodo porabili za nakup hrane in higienskih pripomočkov, ostanek pa bo porabljen v obliki neposredne materialne pomoči za namestitev beguncev.
Tako je danes Slovenska karitas že sprejela 1.000 zložljivih postelj in 1.000 spalnih vreč, konec tedna pa bo Karitas Nemčije v Slovenijo dostavila še dodatnih 1.000 spalnih vreč v vrednosti 15.000 evrov. V tem tednu je napovedana tudi pošiljka Karitas Avstrije, ki bo Slovenski karitas donirala še dodatnih 1.000 armafleksov in 1.000 odej, so sporočili iz Slovenske karitas.
Jordanski kralj grožnjo IS označuje za tretjo svetovno vojno
Jordanski kralj Abdulah II. je danes pred Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku primerjal grožnjo džihadistične skupine Islamska država z grožnjo tretje svetovne vojne. "Če ne bomo zmagali, nas čaka prihodnost množičnih pobojev, javnih obglavljanj, zasužnjevanja in sistematičnega uničevanja kulturne dediščine," je opozoril. "Ta kriza je tretja svetovna vojna in tako bi se morali tudi odzivati," je dejal jordanski kralj. "Potrebujemo globalne akcije na vseh frontah. Predvsem pa se moramo boriti proti ideologiji," je dodal v govoru na splošni razpravi 70. zasedanja GS ZN. Abdulah II. je še dodal, da v boju proti IS še posebno odgovornost nosijo muslimani. "Dobrih 1,7 milijarde moških in žensk nas je. Toda že trohica strupa lahko zastrupi cel vodnjak. Borimo se proti zastrupljevalcem in ohranjajmo našo vero čisto," je še pozval jordanski kralj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
