Odgovor na to, kako zaščititi Sredozemsko morje, bodo iskali v Sloveniji

"Verjamem, da bo to, kar se bomo dogovorili tukaj, imelo dolgoročne pozitivne posledice ne le za Sredozemlje, ampak za ves svet," je optimistična Alenka Bratušek, ki je napovedala okoljsko pomemben dogodek za zaščito Sredozemskega morja. Slovenija bo naslednji teden namreč gostila zasedanje sredozemskih držav in prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.  

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala Alenka Bratušek, bo predsedovanje konvenciji za Slovenijo velika čast, hkrati pa tudi dokaz, da smo pomembna pomorska država, česar se doma nekoliko premalo zavedamo.

"Na ministrstvu za naravne vire predstavlja delo v mednarodnih organizacijah enega ključnih stebrov aktivnosti, saj vode ne poznajo meja. Če jih hočemo modro in zeleno upravljati od izvira do morja, moramo države čezmejno sodelovati, usklajevati cilje in akcije," je poudarila Bratušek. Kot je dodala, je to še toliko bolj pomembno v času, ko smo soočeni s trojno krizo - podnebnih sprememb, onesnaženja in upadanja biotske raznovrstnosti.

Prav soočenje s to težko situacijo je Slovenijo vodilo tudi k izbiri vodilne teme zasedanja držav pogodbenic barcelonske konvencije, ki se glasi Za zeleno Sredozemlje - od odločitev k dejanjem. "Čas je za dejanja, za izvajanje že sprejetih odločitev," je pristavila ministrica.

Med ključnimi prizadevanji Slovenije v okviru dogodka je med drugim izpostavila ukrep uveljavitve celotnega Sredozemlja kot območja z zmanjšanimi emisijami žvepla iz ladijskega prometa, ki bo v celoti uveljavljen prav v času slovenskega predsedovanja konvenciji, kar je opisala kot "velik korak".

Velik del zasedanja bo namenjen tudi vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za podnebne spremembe in trajnostno rabo naravnih virov. "Čeprav slovenski COP23 zadeva predvsem Sredozemlje, pa je programsko usklajen tudi z zasedanjem konvencije o podnebnih spremembah, ki se jutri začne v Dubaju. Na obeh zasedanjih bodo države obravnavale ukrepe v boju proti podnebnih spremembam in pri tem velik poudarek namenile vključevanju mladih," je podčrtala Bratuškova.

Spodbudna novica za COP28 v Dubaju pa je tudi že omenjen ukrep zmanjšanja izpustov žvepla iz ladijskega prometa. "To je zelo dobra vest za prebivalce ob celotnem Sredozemlju, saj je zdravje ljudi zaradi teh izpustov izjemno ogroženo. Velika mesta, kot so Benetke in Marseille z močnimi križarkami in drugimi trgovskimi ladjami, se letno soočajo z na tisoče žrtvami zaradi onesnaževanja, bolezni dihal," pa je opozoril nacionalni koordinator za barcelonsko konvencijo Mitja Bricelj.

Drugi ukrep, ki mu posvečajo izjemno težo, pa je ukrep povezanega upravljanja s porečji, obalo in morjem zaradi onesnaževanja s kopnega. Kot je dejal Bricelj, želijo na mednarodni ravni s pristojnimi organizacijami vzpostaviti program medregionalnega sodelovanja za spremljanje stanja in zmanjševanja pritiskov s kopnega na velike morske in obalne ekosisteme.

Zakaj Sredozemsko morje potrebuje posebno konvencijo? 

Kot poudarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor, Sredozemsko morje doživlja obdobje modre zlate mrzlice, ki je posledica kombinacije več dejavnikov. Na eni strani razvoj trgovine med Evropo in Azijo ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, še vedno pa se na odprtem morju izkoriščajo zaloge nafte in plina. Na drugi strani pa se s svetovno rastjo turizma povečujejo obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba. Evropska komisija zato s strategijo modre rasti podpira trajnostni razvoj pomorskih sektorjev, pri čemer je pomembna krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja. 

Čeprav obala Slovenije zavzema le eno tisočinko sredozemske obale, je dejavno izvajanje Barcelonske konvencije za nas vitalnega pomena, poudarjajo: "Z njenim izvajanjem države zaznavno prispevajo k ohranjanju zdravja obalnih in morskih ekosistemov. Slovenija prevzema predsedovanje kot odgovorna obalna in pomorska država, ki ima v Sredozemlju in v Evropi visok ugled, saj zgledno povezuje izvajanje jadransko-jonske, podonavske in alpske makroregionalne strategije. Republika Slovenija je edina država v vseh treh makroregijah."

Kaj je Barcelonska konvencija?

Barcelonska konvencija je prva konvencija o varovanju regionalnega morja na svetu in edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Sprejeta je bila 16. februarja 1976 v Barceloni, v veljavo pa je stopila leta 1978. Izvirno se je sicer imenovala Konvencija o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ob dopolnitvah leta 1995 pa so jo preimenovali v Konvencijo o varovanju morja in obal Sredozemlja. Od leta 2004 velja dopolnjena različica. Ta je nastala kot rezultat Sredozemskega akcijskega načrta, ki so ga zasnovali Združeni narodi za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju in drugih delih sveta. S tem je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja.

Gre za pobudo 21 držav, ki obdajajo Sredozemsko morje in so se zavezale k varstvu naravnega okolja. Pogodbenice so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija. Zasedanje pogodbenic in njenih protokolov vsako drugo leto organizira ena od držav podpisnic konvencije. Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje. Zadnje zasedanje je med 7. in 10. decembrom 2021 gostila turška Antalya, najpomembnejši dosežek pa je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov.

Slovenija je Barcelonsko konvencijo s protokoli in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993. Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: čistega in zdravega morja, brez plastičnih odpadkov, z zagotovljenimi zdravimi ribjimi fondi, inovativnim okoljem, ki je zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu. To predstavlja okvir za okrepljeno sodelovanje za zdravo okolje in sredozemsko gospodarstvo ob hkratnem zmanjševanju podnebnih sprememb, so sporočili z ministrstva. 

Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse, pravijo na ministrstvu. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji je namreč prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom Slovenije (PPP Slovenija). Slovenija je v času predsedovanja Svetu EU uspela s pridobitvijo konsenza pogodbenic za razglasitev Sredozemlja kot območja z omejenimi izpusti žvepla, kar bo Mednarodna pomorska organizacija uveljavila leta 2025.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.

Kaj se bo dogajalo v Sloveniji? 

Decembrsko zasedanje s široko mednarodno udeležbo, tudi na najvišji politični ravni, in številnimi spremljevalnimi dogodki bo za Slovenijo pomembna zunanjepolitična priložnost na področju okoljskega multilateralizma, tik pred nastopom nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov. 

V okviru dogodka se bo 7. decembra 2023 odvilo tudi ministrsko zasedanje, na katerem bo sprejeta tudi tako imenovana Portoroška ministrska deklaracija. Pogajanja o vsebini deklaracije med državami pogodbenicami že potekajo, z njenim sprejetjem pa se bodo države zavzele za ukrepe hitrejšega zelenega prehoda in za investiranje v vodno, podnebno, prehransko in energetsko bolj varno prihodnost.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.

Slovenski logotip COP23 v odtenkih modre in zelene poudarja pomen modrih in zelenih koridorjev v sodobnem prostorskem načrtovanju, čemur Slovenija daje poseben poudarek. Logotip je sestavljen iz elementov, ki simbolizirajo morje, reke in gozdove, upodobljena je kombinacija silhuete ribe in morske trave pozejdonovke, kar opozarja na pomen varovanja biotske raznovrstnosti v času vse večjih učinkov podnebnih sprememb.