Upokojeni odvetnik Stanislav Klep iz Kranja znova opozarja na dogajanje v slovenskem pravosodju. Na primeru manipulacij pri vračanju denacionaliziranega premoženja že nekaj let dokazuje, da je predsednica okrajnega sodišča na Jesenicah Maja Kostanjšek s svojim ravnanjem oškodovala Dževata Džaferija, tedanjega lastnika poslovnega lokala in njegovega očeta Gajurja, lastnika hiše na Cesti Maršala Tita 28 v središču Jesenic. Klep tudi opozarja, da v zadevo ni vpletena samo Kostanjškova, temveč tudi sodnik Mihael Kersnik.
Spor, o katerem je poročal tudi POP TV, sega v začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je začel veljati zakon o denacionalizaciji, na podlagi katerega naj bi država vrnila premoženje upravičencem in njihovim dedičem, ki jim ga je nekdanja komunistična oblast po letu 1945 nacionalizirala. Z zakonom o denacionalizaciji je namreč Sonja Štefančič, nekdanja lastnica hiše na Cesti Maršala Tita, vložila zahtevek za vračilo poslovnega prostora. Težava pa je bila v tem, da je leta 1983 Štefančičeva hišo že prodala zasebnikoma.
Zaplet je nastal, ker pravosodni organi komunističnega režima uradno niso nikoli nacionalizirali poslovnega prostora na Cesti Maršala Tita 28 z vpisom v zemljiško knjigo. Iz zemljiške knjige je razvidno, da lastništvo nad lokalom tudi v obdobju do osamosvojitve Slovenije ni bilo prepisano na državo.
Leta 1978 je jeseniško sodišče v zapuščinski razpravi celotno hišo prisodilo Sonji Štefančič. Sodno odločbo, ki ne pušča dvomov, da je Štefančičeva kot edina dedinja lastnica hiše, je podpisal jeseniški sodnik Mihael Kersnik. Leta 1983 je Štefančičeva svojo nepremičnino prodala zasebnikoma Gajurju Džaferiju in Bahtijarju Basriju z Jesenic, ki sta bila prepričana, da sta skupaj s hišo postala tudi lastnika poslovnega prostora. Njuno lastništvo je bilo zabeleženo tudi v zemljiški knjigi, v lokalu pa je družina Džaferi uredila trgovino z živili Kekec.
Denacionalizacija: Mana, ki je padla z neba
Ko je po osamosvojitvi Slovenije pričel veljati zakon o denacionalizaciji, je Štefančičeva vložila zahtevek za vračilo poslovnega lokala v hiši. Ob tem je zatrjevala, da poslovnega lokala ni prodala skupaj s hišo. Upravna enota na Jesenicah je zahtevek Štefančičeve sprva zavrnila na podlagi podatkov iz zemljiške knjige, na podlagi katerih poslovni prostor ni bil zabeležen kot družbena lastnina.
Sodnik o isti zadevi odloči dvakrat - obakrat drugače
Sledili so dolgotrajni sodni postopki. Leta 1993 je jeseniški sodnik Mihael Kersnik razsodil, da Štefančičeva pred uveljavitvijo svojega zahtevka za vračilo premoženja ni bila lastnica poslovnega lokala, ker da je bil nacionaliziran. Zanimivo pa je, da je isti sodnik Kersnik štirinajst let prej zamolčal dejstvo, da je poslovni lokal v družbeni lasti, saj je hišo, tako kažejo podatki iz zemljiške knjige, brez zadržkov prenesel na Štefančičevo.
Nacionalizacija za osebne potrebe
Na podlagi Kersnikove sodbe so začeli "mleti" pravosodni mlini. Na okrajnem sodišču v Jesenicah so leta 1997 v zemljiško knjigo "za nazaj" vpisali nacionalizacijo poslovnega prostora in s tem Štefančičevi "pravnoformalno" omogočili nadaljevanje postopka za vračilo nepremičnine.
Na podlagi dvomljivega vpisa v zemljiško knjigo je sodno kolesje konec devetdesetih let znova dobilo svoj zagon. Sonji Štefančič je ob pomoči predsednice jeseniškega sodišča uspelo izpeljati nasilno sodno izpraznitev trgovine Kekec. Sodnica Kostanjškova je tako s svojimi sklepi Djaferijevim odvzela lokal, ki so ga od Štefančičeve kupili skupaj s hišo, s tem pa jim je odvzela tudi ekonomsko podlago za preživljanje njihove družine.
Razžaljena predsednica jeseniškega sodišča
Odvetnik Džaferijevih od leta 1998 na številnih tiskovnih konferencah opozarja na problem "velike pravne goljufije". Ker naj bi s svojimi izjavami razžalil tudi predsednico jeseniškega sodišča Kostanjškovo, ga ta toži. Pred dnevi je v zadevi odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani in Stanislava Klepa v celoti razbremenilo obtožb. Sodišče je ugotovilo, da je "delo sodišč javno in kot tako izpostavljeno tako kritiki strank in javnosti". Gede pritožbe sodnice Kostanjškove pa je med drugim zapisalo: "Izjave obtoženca, ko je za ravnanje predsednice Okrajnega sodišča na Jesenicah uporabil pridevnik "barbarski" je ostra, a po oceni sodišča še vedno v mejah sprejemljivega."
Klep: Vesten tožilec bi prepoznal kaznivo dejanje
Na jeseniškem sodišču so nacionalizacijo poslovnega prostora z vpisom v zemljiško knjigo opravili šest let za tem, ko je stopil v veljavo zakon o denacionalizaciji, ki je revolucionarne predpise o nacionalizaciji odpravil. "Pri naknadnem vpisu v zemljiško knjigo gre za veliko goljufijo," je prepričan Klep. "Zelo vesten državni tožilec bi v ravnanju sodnice Maje Kostanjšek lahko prepoznal kaznivo dejanje, saj za svoje početje ni imela pravne podlage."
Toda zgodba še ni zaključena, saj se je državno tožilstvo, ki je namesto Kostanjškove prevzelo pregon odločilo, da bo za predsednico jeseniškega sodišča skušalo "na vse kriplje" dobiti zadoščenje v obliki obsodbe odvetnika Klepa. Tožilka Nikolaja Hožič se je namreč odločila, da se bo na sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani pritožila na Višje sodišče v Ljubljani.
Tožilka še vedno vztraja pri tem, da je bila predsednica jeseniškega sodišča zaradi ostrih izjav odvetnika Klepa v medijih, razžaljena. Toda višje sodišče bo sodbo ljubljanskega sodišča predvidoma lahko le vrnilo v ponovno odločanje. Kar bo trajalo naslednjih nekaj let. Ob tem krožijo govorice, da tisti sodniki in sodnice, ki jih zaradi njihovih odločitev v javnosti že nekaj let kritizira 84-letni odvetnik, komaj čakajo, da se bodo "nebodigatreba" Stanislava Klepa zaradi njegove visoke starosti "odkrižali" po "naravni poti".
