Sodni svet je Andreja Barago v četrtek zvečer razrešil s funkcije predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, in sicer zaradi izpiskov službenih telefonov zaposlenih. Baraga je dejal, da ravnanje ni bilo nezakonito, je pa v zvezi s tem podal zahtevo za sodno varstvo. "Počakal bom, da se to odvrti," je dejal in dodal, da je odločbo sodnega sveta možno izpodbijati kvečjemu s tožbo.
Glede na to, kako so se stvari razvijale, za Barago njegova razrešitev "ni kakšno posebno presenečenje". Poudaril je, da "osebno nima ambicij, da bi se potegoval za vrnitev predsedniškega položaja. To je zadeva, ki je za mano," je menil in izrazil upanje, da bo odločba v skladu z zakonom. Baraga se sicer ne boji za svojo prihodnost. Delal bo naprej kot sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Zatrdil je, da "ni političen človek in da ne dela po principu političnih zarot". Poudarja, da za sabo nima nobene politične opcije, in meni, da se je to pod prejšnjo in sedanjo vlado pokazalo. Z ministrom Zalarjem sta vedno imela korektne stike, sodišče pa zapušča v dobrem stanju.
Zalar: Barage ni odnesla politika
Gre za pričakovano odločitev Sodnega sveta, pa je odločitev sodnega sveta komentiral minister za pravosodje Aleš Zalar. Pojasnil je, da je tudi sam Sodnemu svetu podal mnenje, da so podani pogoji za Baragovo razrešitev.
Zalar je negativno mnenje zoper Barago, kot je pojasnil, podal, zaradi "teže kršitve in zaradi tega, ker je bilo Baragovo ravnanje očitno protipravno". Zalar je prepričan, da Andreja Barago ni odnesla politika. "Odnesel se je sam, kajti storil je napako, njegovo odgovornost pa je presojal Sodni svet, ki ni političen organ," je dejal Zalar.
Sodni svet je na januarski seji namreč sklenil, da bo začel postopek ugotavljanja, ali so podani pogoji za razrešitev Barage. Po zakonu o sodiščih lahko namreč sodni svet predsednika sodišča razreši s funkcije, če med drugim ugotovi, da zadev sodne uprave ni opravljal v skladu s predpisi ali če jih ni opravljal pravočasno. To je sodni svet v četrtek tudi storil. Baraga je sicer decembra lani odredil pregled izpiskov službenih mobilnih telefonov zaposlenih, da bi ugotovil, kdo v javnost posreduje informacije, povezane s preiskavo napada na sodnico Katarino Turk Lukan.
Šorli s podporo sodnega sveta za predsednika vrhovnega sodišča
Sodni svet je tudi podprl kandidaturo vrhovnega sodnika svetnika Marka Šorlija za mesto predsednika vrhovnega sodišča. Šorli je februarja sodnemu svetu poslal odstopno izjavo z mesta podpredsednika vrhovnega sodišča. Vrhovni sodniki pa februarja njegove kandidature za predsednika niso podprli. O svoji odločitvi so obvestili tudi sodni svet, ki pa na njihovo mnenje pri svojem odločanju ni vezan.
Dosedanjemu predsedniku Francu Testenu je sicer šestletni mandat potekel 27. februarja, ker pa takrat novi predsednik še ni bil imenovan, so vrhovni sodniki na občni seji za začasno predsednico vrhovnega sodišča imenovali Alenko Jelenc Puklavec.
Na prvi poziv sodnega sveta se je za mesto predsednika potegoval vrhovni sodnik Miodrag Đorđević, ki pa ni dobil podpore občne seje vrhovnega sodišča in sodnega sveta, zato je poziv ponovil. Na ponovljen javni poziv se je nato prijavil Šorli.
Šorli je takšno odločitev pričakoval
Šorli je v odzivu na odločitev Sodnega sveta povedal, da je takšno odločitev pričakoval. "Sodni svet je neodvisen avtonomen državni organ, sestavljen iz najvišjih pravnih strokovnjakov in predstavnikov sodstva," je dejal Šorli.
Vrhovni sodnik je izpostavil, da bi se čisto lahko zgodilo, da bi Sodni svet odločal prvi, ko še ni bilo odločitve občne seje. Tudi v tem primeru bi se po njegovih besedah Sodni svet – neodvisno od tega, kar pravi občna seja, "pa nič ne utemelji" – odločil tako, kot se je, je dejal Šorli.
Na vprašanje, ali je pripravljen brez podpore vrhovnih sodnikov prevzeti položaj, pa je odgovoril, da v tem trenutku take odločitve še ni sprejel. Kot je pojasnil, je o podpori obveščen neuradno. Pričakuje, da bo naslednji teden dobil tudi uradni sklep sodnega sveta z utemeljitvijo, šele potem se bo lahko "odločal in presojal, kako in kaj".
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.