Na novinarski konferenci na temo vložitve zahteve za presojo ustavnosti Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih na ustavno sodišče ter predloga za začasno zadržanje izvajanja zakona so spregovorili odvetnica Minu A. Gvardjančič, Marko Pahor z Ekonomske fakultete in Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS).

Na ustavno sodišče je zahtevo za presojo ustavnosti zakona danes vložilo devet od 15 bank. Direktorica ZBS Zadravec Caprirolova je uvodoma pojasnila, da stroka že ves čas opozarja na posledice sprejetja omenjenega zakona. Izpostavila je, da niso bili sprejeti nobeni argumenti, zato je bančni sektor napovedal vlogo ustavne presoje in vlogo za zadržanje tega zakona. Razlogov za to je več, je pojasnila. Gre namreč za kršitev evropskega in nacionalnega prava. Zakon je neizvršljiv, je poudarila, saj je v nasprotju z obstoječo zakonodajo. Zakon tudi določa, da mora centralna banka, če se v desetih primerih ne zagotovi izvrševanja, kar se bo vsekakor zgodilo, začeti postopek za odvzem licence banki. Zakon je tudi izjemno škodljiv, saj vsebuje več kot eno določilo, ki so v nasprotju z evropskim pravom, zato je škodljiv za celotno gospodarstvo. 

Gvardjančičeva pa je pojasnila, da so vlogi vložili, ker zakon posega v že sklenjena pogodbena razmerja, pri čemer ne loči, ali se kredit še plačuje, je že bil odplačan, prekinjen itd. Zakon krši tudi načelo enakosti, kar pomeni, da je treba enake položaje urejati enako, različne pa različno, česar zakon ne ločuje, je dejala. Velik del teh kreditnih pogodb je bil namreč že odplačan, plačuje se jih zgolj še nekaj. Zakon tudi ne določa jasno, kdaj določeni roki tečejo, od kdaj tečejo itd. Kot je še pojasnila, zakon krši varstvo osebnih podatkov, saj banke ne smejo imeti podatkov o razmerjih, ki so bila zaključena pred več kot desetimi leti. Zakon pa posega še v svobodno gospodarsko pobudo, je dodala. Če zakon ne bo zadržan, bodo škodljive posledice za gospodarstvo veliko hujše, je še poudarila.

Pahor je povedal, da je z ekonomskega stališča omenjeni zakon popolnoma nesmiseln. Napisan je zelo populistično, saj naj bi kreditojemalca ščitil pred bankami. Prav tako naj se kreditojemalci ne bi zavedali, v kaj se spuščajo, banke pa naj bi se s tem tudi okoristile, kar je nesmiselno, je povedal, saj banke ne smejo in ne morejo sprejemati špekulativnih tveganj. Zakon tako nesorazmerno obremenjuje banke, saj jim nalaga prevzemanje tveganja in s tem stroškov, s čimer posega v samo naravo poslovanja bank. Zakon je zato neposredno škodljiv za banke, kar prepoznavajo tudi že nekatere agencije, je dejal. Kot je še pojasnil Pahor, bodo, če bi do sankcij in s tem odvzem licenc bank prišlo, banke dobile slabše ocene, kar bi lahko vodilo do podražitev kreditov za vse, tudi za državo, v primeru izvrševanja kazni pa ima to lahko neslutene posledice za celotno državo.

Spomnimo

DZ je zakon, katerega predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet, potrdil v začetku februarja, veljati pa je začel v soboto. Združenje je že pred glasovanjem v DZ večkrat izrazilo ostro nasprotovanje in ogorčenje zaradi sprejemanja zakona, napovedalo pa je tudi ustavno presojo zakona.

Kot so poudarili v združenju, zakon retroaktivno posega v zakonito sklenjene pogodbene odnose in lahko povzroči precedens za druga pogodbena razmerja, negira odločitve sodišč, saj je bilo od 250 tožb v polovici primerov že odločeno. Je tudi ekonomsko in socialno neupravičen ter ogroža finančno stabilnost bančnega sistem. Zakon je po njihovem neizvedljiv, ker zaradi predpisov s področja varovanja osebnih podatkov za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, banke ne razpolagajo več s podatki. Hkrati predvideva visoke denarne kazni za neizvedbo aktivnosti v rokih, ki jih v praksi ni mogoče izvesti, so kritični v bankah.

Na problematičnost zakona so opozorili v centralni banki ter izpostavili načelo pravne varnosti in posledično prepoved retroaktivnega učinka splošnih pravnih aktov. Zakon po njihovem ni skladen z evropskim in slovenskim pravnim redom, saj je za odvzem dovoljenja bankam v skladu z uredbo Sveta EU izključno pristojna Evropska centralna banka, in ne Banka Slovenije, kot to določa zakon.