Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju, preden je švicarska centralna banka leta 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto, kar je vodilo v povečanje obveznosti kreditojemalcev do bank.

Zakon predpisuje vključitev določitve obsega najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh.

V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.

Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroakvinosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil. Predlog ni v neskladju z ustavo, reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je dejal.

V torek je ustavno sodišče javno objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične.

Čeprav so v bankah poudarili, da zakon ni izvedljiv, saj so podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu, je DZ zakon potrdil. Z njim so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ.

"Ne želimo, da bi breme plačila padlo na pleča davkoplačevalcev, kar se bo zgodilo, če bo o tem odločalo evropsko sodišče, zato bomo predlog podprli," je v imenu poslanske skupine SDS napovedala Karmen Kozmus Ferjan. Jani Ivanuša iz SNS je dodal, da ima "raje ljudi kot banke". Vprašanje tako je, ali se bo reševalo ljudi, ki so bili žrtve bančnih mahinacij, ali zasebne banke, ki so služile na njihov račun, je dejal Luka Mesec iz Levice. "Težko je razumeti, da banke za svoje produkte, ki so jih agresivno tržile kot orodje za zvišanje kreditne sposobnosti prosilca, ne nosijo odgovornosti," pa je v imenu poslanske skupine SD ocenil Soniboj Knežak.

V SAB so po navedbah Marka Bandellija mnenja, da morajo banke, ki niso izpolnile svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarjati, presojo o tem pa je treba prepustiti sodišču. Tudi vlada je predlogu nasprotovala in ni soglašala z navedbo, da so banke v neenakopraven položaj spravile vse kreditojemalce. Predlog posega v sklenjena civilnopravna razmerja med bankami in kreditojemalci, vlada pa je opozarjala še na prepoved retroaktivnega učinka zakona in na to, da predlog ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo.

DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.

Banke v presojo ustavnosti zakona za ureditev problematike posojil v frankih, zveza potrošnikov ga podpira

Združenje bank Slovenije je po sprejetju zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih ponovilo, da bodo banke vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvajanja. V Zvezi potrošnikov Slovenije zakon podpirajo in ga vidijo kot pomembnega za varstvo porabnikov.

V Združenju bank Slovenije, kjer so v zadnjih dneh večkrat izrazili ostro nasprotovanje in ogorčenje zaradi sprejemanja zakona, so mnenja, da je zakon protiustaven in krši tako nacionalne kakor tudi evropske predpise. Zato so že pred glasovanjem napovedale, da se bodo obrnile na ustavno sodišče.

Vloga za zadržanje veljavnosti do presoje ustavnosti zakona bo medtem vložena "zaradi nepopravljivih škodljivih posledic za pobudnice, za finančno stabilnost in za gospodarstvo kot celoto". V bankah namreč poudarjajo, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen ter operativno neizvedljiv, obenem pa ogroža finančno stabilnost bančnega sistema.

Oglasili so se tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. Že pred današnjim glasovanjem so poslance pozvali, naj zakon sprejmejo in s tem "prekinejo dolgoletno finančno in socialno obremenitev slovenskih kreditojemalcev ter jim omogočijo odplačilo kreditov v normalnih mejah".

Njihovo mnenje je, da bo Slovenija s sprejemom in uveljavitvijo zakona pokazala, da na trgu zahteva spoštovanje zakonodaje in odgovorno ravnanje ponudnikov finančnih produktov ter da pojmuje varstvo potrošnikov kot pomembno ustavnopravno zaščiteno dobrino.

Glede opozoril in izrazov ogorčenosti, ki prihajajo iz vrst bank, pa v zvezi menijo, da te predstavljajo stališče bank, ki se v želji obdržati ekstra dobičke ne ozira na dolgoletne finančne in socialne posledice, ki jih odplačevanje kreditov v frankih povzroča slovenskim potrošnikom.

Pri tem navajajo, da je avstrijski finančni regulator FMA ta posojila izrecno označil kot neprimerno obliko za dolgoročno stanovanjsko oz. potrošniško kreditiranje, njihovo agresivno trženje v državah srednje in vzhodne Evrope pa je bilo tudi predmet analiz mednarodnih organizacij in dejansko privedlo do oblikovanja novih pravil za potrošniške kredite.

NLB negativni učinek zakona o frankih ocenjuje na nekaj nad 70 milijonov evrov

Največja banka v Sloveniji NLB v prvi oceni učinka danes sprejetega zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje med 70 in 75 milijonov evrov. "Vpliv na NLB in NLB Skupino je znaten, vendar zelo obvladljiv glede na omejen obseg tega kreditiranja," so zapisali.

"Na podlagi ocene zakona in v primeru, da predvideni pravni postopki ne bodo uspešni, NLB ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in NLB Skupine v višini med 70 in 75 milijonov evrov, pri čemer je potrebna nadaljnja podrobna analiza," je NLB sporočila prek spletne strani Ljubljanske borze.

Zakon vpliva na vse posojilne pogodbe v švicarskih frankih, ne glede na to, ali pogodbe še veljajo, sklenjene med bankami, ki poslujejo v Sloveniji, vključno z NLB, in fizičnimi osebami med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Zakon določa, da se omejitev menjalnega tečaja med švicarskimi franki in evrom določi 10-odstotno valutno kapico ter se bo uporabljal od sklenitve katerekoli od zadevnih posojilnih pogodb.

V času veljavnosti valutne kapice je vrednost obrokov in drugih plačil po takih posojilih enaka znesku, pri katerem je bila meja valutne kapice vzpostavljena, posojilodajalec pa bi moral posameznemu posojilojemalcu povrniti morebitno preplačilo. Poleg tega za vsako preplačilo takšnega posojila s strani posojilojemalcev veljajo zamudne obresti, ki jih plača posojilodajalec, so navedli.

"Ker zakon retroaktivno vpliva na civilnopravna pogodbena razmerja, so o ustavnosti zakona v zakonodajnem postopku obsežno razpravljali številni državni in evropski organi, ki menijo, da zakon krši slovensko ustavo. Delničarji slovenskih bank, ki jih ta zakon zadeva, vključno z NLB, so več slovenskim in evropskim organom posredovali skupno pismo, v katerem so izrazili veliko zaskrbljenost glede zakona. NLB namerava zoper zakon uporabiti vsa pravna sredstva pred ustavnim sodiščem in po potrebi tudi pred ustreznimi evropskimi inštitucijami," so izpostavili.

Addiko Bank: Zaradi zakona za ureditev problematike posojil v frankih letos v najslabšem scenariju izguba

V Addiko Bank, matični avstrijski banki skupine, ki je prisotna tudi v Sloveniji in predstavlja pravno naslednico nekdanje skupine Hypo Alpe Adria, ocenjujejo, da bi negativni učinek zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih lahko ob najslabšem scenariju dosegel 100 do 110 milijonov evrov. V tem primeru letos pričakujejo izgubo.

V Addiko Bank kljub "težavam pri tolmačenju zakona, ki deluje retroaktivno do 17 let", po prvi analizi in ob predvidevanju najslabšega možnega scenarija ocenjujejo, da bi negativni učinek na poslovanje skupine lahko dosegel od 100 do 110 milijonov evrov. Takšen učinek bi imel za posledico čisto izgubo v 2022, posledično pa za poslovni leti 2021 in 2022 lastnikom – Addiko Bank ima razpršeno mednarodno lastniško strukturo institucionalnih in fizičnih vlagateljev – ne bi izplačali.

Vodstvo skupine ob pričakovani organski sposobnosti ustvarjanja dobička napoveduje ukrepe za blažitev negativnega učinka na kapitalsko ustreznost, tudi s pospešeno prodajo nestrateških naložb.

"Današnje glasovanje (v DZ) je kratkovidno in gre proti interesom vseh Slovencev, ne le bank. Gre za odločitev, ki bo izjemno nesorazmerno koristila le malo ljudem," je navedel glavni izvršni direktor Addiko Bank Herbert Juranek. Kot je dodal, bi na primer na okoli desetino prizadetih posojilojemalcev odpadla približno polovica ocenjenega negativnega učinka.

Juranek je ocenil, da zakon predstavlja negativni precedens v evrskem območju (do zdaj so bili tovrstni zakoni sprejeti zunaj območja skupne valute op. a.) in bo škodil ugledu Slovenije.

Problematika posojil v švicarskih frankih sega predvsem v obdobje med 2004 in 2008, ko so ta posojila zaradi ugodnejših pogojev, povezanih z gibanjem tečaja švicarskega franka, predstavljala nekaj manj kot desetino vseh posojil. Januarja 2015 je nato švicarska centralna banka prenehala s politiko vzdrževanja minimalnega tečaja franka glede na evro, kar je naenkrat okrepilo valuto alpske države in posojila močno podražilo.

Številni posojilojemalci so tako pristali v nezavidljivem položaju, nekateri tudi v resnih finančnih težavah. Ob tem so očitki leteli predvsem na banke, ki da potrošnikom niso ustrezno predstavile tveganj. Številni primeri so pristali na sodiščih, začelo se je tudi večletno prizadevanje za zakonsko ureditev vprašanja s konverzijo za nazaj in vračili preplačil. V času podeljevanja posojil so bila med bankami po aktivnosti na tem področju v ospredju tiste v tuji lasti, predvsem avstrijske.