Pahor ne verjame, da se da z dogovorom ustaviti referendum

Predsedniška kandidata Borut Pahor in Milan Zver sta kritična do zahteve opozicije za razpis referendumov ter skeptična do poziva aktualnega predsednika Danila Türka.

Pahor odločitvi za referendum osebno nasprotuje, saj se bodo razmere v državi dodatno zaostrile. Po njegovi oceni bo sicer prej ali slej prišlo do dogovora, a je po njegovih besedah vprašanje, koliko žrtev bo prej potrebnih. Zver ob tem opozarja na neverodostojnost slovenske politike, saj so denimo "nekateri še januarja prisegali, da bodo podprli vpis zlatega pravila v ustavo."

Glede predloga predsednika države Türka, da naj vlada umakne zakona, predlagatelji pa referendumske zahteve, Zver ocenjuje, da je nesmiseln. Zver ima tudi občutek, da je Türk močno sodeloval pri zahtevi za referendum ali pa je vsaj spodbujal predlagatelje. Pahor pa ne verjame, da se da z dogovorom ustaviti referendum, kot je predlagal Türk. Ugibal je tudi, ali je cilj pobudnikov padec zakonov ali padec vlade.

NSi: Odlašanje z uveljavitvijo zakonov je lahko usodno za Slovenijo

V NSi so zadovoljni, da referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ne bo, glede pobude za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu pa so prepričani, da gre "zgolj za politično nagajanje". Po mnenju NSi je lahko odlašanje z uveljavitvijo zakonov ali referendumi o njih usodno za Slovenijo.

V NSi so tudi "začudeni" nad predlogom predsednika Türka. "Pobude predsednika države ne razumemo in ne podpiramo," so poudarili.

Od predsednika Türka bi v takšnih finančnih razmerah, kot je Slovenija, pričakovali, da bolj jasno obsodi referendumske zahteve, saj so referendumi v tem trenutku po oceni NSi lahko usodni za suverenost naše države.

Ob tem so tudi spomnili, da so pri pripravi obeh zakonov sodelovali predstavniki vseh poslanski skupin in da sta bili posebej za to oblikovani delovni skupini. Številni predlogi opozicije in tudi strokovne javnosti so bili sprejeti ter vključeni v zakon.

Za iskanje konsenza je bilo tako po mnenju NSi dovolj časa, zato ne vidijo smisla, da bi "z njuno uveljavitvijo še naprej odlašali, saj Slovenija nujno potrebuje rešitve za boljše upravljanje z državnim premoženjem in banko, ki bo lahko podpirala gospodarstvo".

SLS: Banke se morajo otresti slabih posojil

V SLS pravijo, da je Virantova odločitev pričakovana in edina možna pravna ugotovitev. Ta zakon je po oceni SLS eden ključnih za čimprejšnjo spodbuditev bank.

Banke se morajo namreč po mnenju SLS otresti slabih posojil in začeti delati bolj profesionalno na zdravi osnovi, torej s kreditiranjem takoj aktivno spodbujati slovensko gospodarstvo.

V SLS tudi zavračajo pavšalne navedbe o tem, da naj bi oba zakona zavračala strokovna javnost. Kot so poudarili, je velika večina tako domačih kot tujih ekonomskih strokovnjakov podprla koncept reševanja bank in izboljšanje načina upravljanja državnega premoženja, medtem ko sta zakona nasprotovanje doživela "izključno s strani zelo ozkega kroga nekaterih ekonomistov, ki že nekaj časa tesno sodelujejo s sedanjo opozicijo".

V SLS tudi obsojajo "polnočne igrice" nekaterih poslancev. Poudarili so tudi, da "ni res, da vsi poslanci pod vložene dokumente v DZ kopirajo podpise, kot so se zatem izgovarjali v poslanski skupini PS".

"Zato je sprenevedanje tistih, ki so dali fotokopirane oz. skenirane podpise pod zahtevo za referendum o slabi banki le bizarno sprenevedanje, ki ne sodi v hram demokracije in je v posmeh pravni državi," so poudarili.