48 ur je mimo: 'Nismo še tam, kamor vlada misli, da lahko pridemo'

Premier Robert Golob je v sredo bankam dal 48 ur časa, da pridejo s konkretnimi predlogi, kako bodo pomagale prizadetim v poplavah. "Mislim, da je danes skrajni čas, da se vsi, tako zavarovalnice kot banke, zavejo resnosti trenutka, ne da je to prepuščeno samo ljudem," je dejal. Danes so predstavniki vlade, tokrat v tajnosti, ponovno sedli za skupno mizo z bančniki. Ti so prinesli seznam rešitev, med njimi zaveze, da komitentom ne bodo zaračunavali odobritve moratorija ali razveze depozitov, humanitarnim organizacijam pa ne provizij za donacije. Seznamu tistih, za katere je to že veljalo, so med drugim dodali tudi gasilska društva. 

Banke so vladi predložile tudi predlog dodatnega solidarnostnega prispevka v nacionalni sklad za obnovo. Kako globoko so banke pripravljene poseči v svoje finance, niso sporočili. Kot smo izvedeli, so pripravljene prispevati največ desetino odstotka skupne bilančne vsote v obliki prostovoljnega plačila, torej 50 milijonov, medtem ko naj bi  Golob pričakoval odstotek, se pravi desetkrat več. Prav tu naj bi se zataknilo tudi danes. 

Vladna stran torej ni povsem zadovoljna, minister za finance Klemen Boštjančič je po seji vlade napovedal dodatne pogovore, saj, kot je dejal, "nismo še tam, kamor vlada misli, da lahko pridemo".  Do končne verzije ukrepov bi po njegovih besedah lahko prišli v tednu ali dveh.

Z Združenja bank Slovenije (ZBS) so sporočili, da so članice ob tem predlagale tudi nekaj sistemskih ukrepov, kot so zakonska ureditev moratorija z državnim poroštvom za ohranitev bonitete kreditojemalcev in poroštvo države za posebej ugodno do 10-letno financiranje obnove domov fizičnih oseb s fiksno obrestno mero pod ravnjo Euribora. 

Banke za prispevek gospodarstva, nasprotujejo obdavčitvi svojega dobička

O predlogih bank je sicer za časnik Delo spregovorila tudi direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo.

Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, na primer triodstotni za 10 let, in s poroštvom države, je  povedala. 

Nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajala diferenciacija med sektorji, je nadaljevala. 

Kot eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. "Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval," je dejala. Ukrep se je dejansko znašel v predlogu interventnega zakona. 

Pogovarjali so se tudi o posebnem skladu za obnovo, kamor se bodo stekala tako zbrana sredstva. Kot je dejala Zadravec Caprirolova, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi, je še povedala. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. "Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev," je menila vodja združenja bank.