Bralec je po izgubi službe pisno obvestil banko, da bo težko odplačeval posojilo. Prosil je za rešitev. Medtem je med iskanjem druge zaposlitve ugotovil, da se plača poklicnih šoferjev v mednarodnem transportu giblje od 500 do 700 evrov in da ne bo več mogel zaslužiti denarja, ki ga je dobival zadnjih 13 let, in na podlagi česar je dobil posojilo.
Na banki se je nato oglasil osebno, kjer je bančni uslužbenki, ki je dobila njegov dopis, razložil, da ima zdaj spet redno službo, in se poskušal pogovoriti o podaljšanju posojila. Vendar naj bi bančna uslužbenka rekla, da jih ne zanima, kako bo plačeval kredit in naj ne bi bila pripravljena na pogovore.
Sprašuje se, zakaj so mu na banki leta 2008 odobrili hipotekarni in gotovinski kredit ter mu nudili različne plačilne kartice, danes pa, ko ne more več odplačevati kredita v celoti, nočejo niti slišati za podaljšanje kredita. Če bi se njegov mesečni obrok razpolovil, bi mu omogočili minimalno preživetje, je poudaril. ''Verjetno nisem edini, ki bi rad plačeval, čeprav v manjših obrokih, pa mi tega preprosto nočejo odobriti,'' je opozoril. Njegov dolg se medtem povečuje in ni edini.
Dve možnosti: odlog ali podaljšanje
V več slovenskih bankah je namreč zadnja leta vse več zamudnikov ali neplačnikov. In svetujejo, naj se posojilojemalec, ki ne more več odplačevati obrokov, čim prej – najbolje pred prvim neplačilom – zglasi v banki, kjer bodo poskušali poiskati ustrezno rešitev.
Odvisno je sicer od posamičnega primera, mogoče pa je, ali podaljšanje odplačevanja, kar pomeni nižje mesečne obroke, ali odložitev odplačevanja za določeno obdobje. Temeljni pogoj je ponekod, da stranka pri kreditu, v trenutku odobritve nove rešitve, še nima zapadlih neplačanih obveznosti.
Pred morebitnim neplačilom svetujejo morebitno poravnanje dolga s pomočjo sorodnikov, ker bi jim bilo v primeru neodplačevanja kredita onemogočeno najetje posojil v prihodnje. Če pa kreditojemalec neha plačevati, ga najprej opomnijo, če ne plača, sledi izterjava dolga.
Vse manj odobritev posojil
Ljudje sicer prosijo za posojila, saj so v še večji finančni stiski kot pred začetkom krize. Zaradi izgube služb, nižanja plač, zaostrovanja razmer na bančnem trgu pa si posojil ne morejo privoščiti.
Od začetka krize je zato tudi manj prosilcev, ki jim odobrijo posojilo, zato se je obseg financiranja v letu 2011 glede na leto 2010 občutno zmanjšal, lani prav tako. V obdobju zadnjih pet let je bilo lansko leto najslabše.
Ljudje so sicer posebej previdni pri potrošniških kreditih, medtem ko se še razmeroma pogosto odločajo za stanovanjska posojila. Tudi hitrejša je pot do posojila – kredit ponekod lahko odobrijo že v eni uri – in številne so ugodnosti, kot na primer polovični stroški odobritve posojila. Če si upate, seveda.
KOMENTARJI (447)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.