Banka Slovenije rahlja nekatere omejitve na področju kreditiranja

V Banki Slovenije ugotavljajo, da finančni sistem ob ugodnih gospodarskih gibanjih v Sloveniji ostaja stabilen, ruska vojaška agresija ter z njo povezane posledice in negotovosti pa povečujejo sistemska tveganja za finančno stabilnost v prihodnjih četrtletjih. Ob krepitvi makroekonomskih tveganj zaznavajo tudi nadaljnje povečanje obrestne občutljivosti bank zaradi velikega porasta pretežno stanovanjskih kreditov s fiksnim obrestovanjem, so zapisali v sporočilu za javnost. Poleg tega so posebej izpostavili tveganje, povezano z nepremičninskim trgom. 

Beležijo namreč veliko rast cen nepremičnin, ki so po njihovi oceni že precenjene, in stanovanjskega kreditiranja. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v zadnjem letu namreč močno zvišala, s čimer so cene tako nominalno kot tudi realno presegle doslej najvišje dosežene ravni iz leta 2008. Rast stanovanjskih posojil gospodinjstvom se je ob tem močno okrepila – potem ko je bila v prvi polovici leta 2021 še zmerna (v povprečju 4,8 %), se je do konca leta zvišala na 9,1 %, do februarja letos pa že na 10,2 %. Ker se je v bilancah bank in hranilnic na račun zmanjšanja deleža posojil podjetjem v zadnjem desetletju bistveno povečal delež posojil gospodinjstvom, se je ranljivost bančnega sistema za morebitno korekcijo cen stanovanjskih nepremičnin povečala.

V Sloveniji podatki bolj zaskrbljujoči  

V našem širšem okolju so namreč, kot so zapisali v poročilu, že dalj časa priča še enemu neugodnemu trendu – neprekinjenemu povečevanju cen na nepremičninskem trgu, ki se že nekaj četrtletij odraža tudi v povečanem tveganju za finančni sistem. To je značilno praktično za vse države članice EU, pri čemer se medletne rasti iz leta v leto povečujejo. 

V tretjem četrtletju leta 2020 je bil porast cen stanovanjskih nepremičnin v državah članicah EU manj kot šest odstotkov, v istem četrtletju lanskega leta pa že skoraj deset odstotkov. V Sloveniji so podatki še bolj zaskrbljujoči, saj so se na medletnem nivoju cene stanovanjskih nepremičnin v tretjem četrtletju lanskega leta povečale za več kot 12 odstotkov. Zanimiva je primerjava z gospodarsko aktivnostjo: od leta 2015 dalje je v Sloveniji realni bruto domači proizvod narasel za nekaj manj kot 30 odstotkov, medtem ko so realne cene stanovanjskih nepremičnin narasle kar za 50 odstotkov. Relativna precenjenost na nepremičninskem trgu, ki izhaja predvsem iz desetletnega nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem, navkljub hitri rasti cen v letu 2021 sicer ni med največjimi v EU, a je vseeno najvišja v zadnjem desetletju.

V Banki Slovenije zato uvajajo ukrepe, s katerimi bodo na eni strani omejili prenos tveganj z nepremičninskega trga v bančni sistem, na drugi pa okrepili odpornost bank ob morebitni realizaciji tveganj. Ob tem obstoječe omejitve kreditiranja prebivalstva deloma sproščajo s spremenjenimi pogoji za odobravanje izjem. V Banki Slovenije posebej opozarjajo, da je za splošno ureditev razmer na stanovanjskem nepremičninskem trgu potrebno sistemsko ukrepanje na državni ravni. 

Kaj bo novega?

Z julijem bodo lahko banke kreditirale tudi tiste komitente, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je seštevek 76 odstotkov bruto minimalne plače in zneska za vzdrževane družinske člane. Banke se bodo lahko za to izjemo odločile pri največ 10 odstotkih svojih poslov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal svetovalec v centralni banki Primož Dolenc.

Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, popolnoma zavarovane z državnim jamstvom, bodo izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva. To bo denimo veljalo za zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki bo začel veljati v četrtek, pa tudi za vse nadaljnje morebitne sheme z državnim jamstvom.

Z julijem se bo uveljavilo znižanje priporočenega razmerja med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, dane v zavarovanje, za drugo ali vsako naslednjo nepremičnino, in sicer z 80 na 70 odstotkov. Za kreditojemalce, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, pa bo še naprej veljalo dosedanje priporočilo, da to razmerje ne preseže 80 odstotkov.

Za povečanje odpornosti bank na naraščajoča tveganja, povezana s kreditiranjem prebivalstva in gibanji na nepremičninskem trgu, pa bodo morale banke s prihodnjim letom del kapitala, ki ga že imajo, prostovoljno pretvoriti v obvezni kapital. Za to prilagoditev so v Banki Sloveniji bankam dali nekaj časa, pri čemer so izračunali, da ne bo za to nobena potrebovala dokapitalizacije.

Zanekrat neposredni vpliv vojne majhen

Neposredni vpliv vojne je majhen, vendar se lahko precej povečajo neposredni negativni učinki. Pri tem je direktorica oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik naštela rast cen energentov, motnje v trgovinski menjavi, šibkejše zaupanje. Zaradi posledic vojne v Ukrajini pričakujejo stopnjevanje cenovnih pritiskov in nižjo medletno rast gospodarske aktivnosti.

"Če smo lansko jesen pričakovali, da se bo tveganje za finančno stabilnost, ki izhaja iz makroekonomskega okolja, postopoma umirjalo, so geopolitične napetosti to oceno pomembno spremenile. Posledice so že vidne, saj se obeti za gospodarsko rast poslabšujejo, inflacijski pritiski pa se povečujejo. Gospodarska rast bo nižja od predvidene ob koncu lanskega leta, inflacija pa višja in dolgotrajnejša," je strnil Dolenc.

V bančnem sistemu ob krepitvi makroekonomskih tveganj po njegovih besedah zaznavajo nadaljnje povečanje obrestne občutljivosti bank zaradi velikega porasta pretežno stanovanjskih kreditov s fiksnim obrestovanjem. "Banke opozarjamo, da morajo s tem tveganjem ustrezno upravljati," je zatrdil.

Po ugotovitvah Banke Slovenije se bo v bančnem sistemu povečevalo kreditno tveganje ob zamaknjenem vplivu epidemije ob sočasnih tveganjih zaradi geopolitičnih razmer. Zaznavajo pa tudi povečano dohodkovno tveganje, saj so razmere za ustvarjanje dohodka v bančnem sistemu, kljub izboljšanemu gibanju dohodkovnih kategorij v lanskem letu, negotove.