"V Banki Slovenije (BS) pozdravljamo namero Vlade RS po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, vendar trenutna rešitev tega ne omogoča," so zapisali v sporočilu za javnost. Njihovih predlogov glede ureditve položaja centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih vlada naj ne bi upoštevala, zato so, skladno z napovedmi, uresničili namero in vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona.
Zakon po mnenju BS krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki niso naloge centralne banke. "Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke," so zapisali.
"Predlog zakona tudi določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU," so še prepričani.
Dodajajo, da zakon BS nalaga plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala.
"Poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine," so jasni.
Zakon naj bi s tem, ko določa, da se odškodnine poplačajo iz bodočih dobičkov BS, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv, posega v finančno neodvisnost centralne banke.
"Predlagamo, da sodišče presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila, ki ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU."
Predlagajo prednostno obravnavo zahteve za presojo ustavnosti in začasno zadržanje uporabe zakona.
Zakon je začel veljati 19. decembra, z njegovo uveljavitvijo pa je DZ izpolnil odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016, piše STA. V poslanskih skupinah, ki so posamezne rešitve predlagale, in na ministrstvu za finance so prepričani, da so vsa morebitno sporna določila dobro argumentirali.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.