Banka Slovenije je pred leti, še v času guvernerja Boštjana Jazbeca, že poskušala preprečiti Računskemu sodišču, da bi brskalo po njihovih papirjih, a si je Jazbečev naslednik Primož Dolenc nato premislil in zahtevo umaknil. Zato so revizorji začetek lanskega leta vendarle lahko začeli preučevati, kaj se je dejansko dogajalo leta 2013, in po naših podatkih prišli do zelo zanimivih ugotovitev.
Ugotovitve so celo tako zanimive, da so na 400 strani dolgo poročilo, ki je menda najbolj zahtevno poročilo v njihovi zgodovini, dobili kar 120 strani pripomb in pritožb. A kot kaže to ni dovolj, saj si želijo, da revizijsko poročilo ne bi nikoli ugledalo luči sveta.
"Ne gre za posamezne ugotovitve iz tega poročila, ampak gre za vprašanje sistemske narave. Ena izmed mojih ključni nalog je, da branim zakonitost poslovanja Banke Slovenije in da branim s tem tudi našo neodvisnost in samostojnost," pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Po mnenju predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela pa gre tu predvsem za "manever, da poročilo ne bi bilo predočeno tistim, ki bi bili zainteresirani revizijsko poročilo prebrati".
Sicer pa ima Banka Sloveniji odprti še dve fronti. Prva je kriminalistična preiskava sanacije, ki zaradi tožbe Evropske komisije proti Sloveniji še vedno stoji. Odločitev sodišča v Luksemburgu naj bi bila znana do konca leta, ko bo tudi jasno, kaj to pomeni za nadaljnje delo policije in predvsem tožilstva. Poleg tega pa tudi t. i. zakon o izbrisancih oziroma podrejencih, ki je prav tako na ustavnem sodišču. Banka Slovenija je zato zdaj angažirala posebno ekipo strokovnjakov, ki naj bi pripravili boljšo in predvsem za vse sprejemljivo verzijo, ki pa jo mora nato sprejeti tudi politika.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.