Banka Slovenije neomajna: zaščititi hočemo potrošnike

Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo.

Obžalujemo razpravo v javnosti, ki problematizira stanovanjsko kreditiranje, kjer pogoji ostajajo nespremenjeni, je danes poudaril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri," je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".

Problematičen delež posojil gospodinjstvom

V minuli krizi so bila problematična posojila podjetjem, katerih rast je sedaj zelo nizka. Danes je delež posojil gospodinjstev večji od deleža posojil podjetjem. "Potencialna nevarnost sedaj izhaja iz drugega dela finančnega trga kot takrat," je dejal. S tem želijo v celotnem obdobju odplačevanja posojil preprečiti kopičenje slabih posojil. "V segmentu potrošniškega kreditiranja želimo imeti zdravo kreditiranje," je ponovil Dolenc.

Banka Slovenije je zavrnila navedbe združenja bank, ki trdi, da 213.000 do 380.000 upokojencev, ki prejema starostno pokojnino do 700 evrov, ne bo moglo več dobiti kredita. Dejansko stanje kaže, da jim banke že doslej niso odobravale kreditov. Podatki za lani kažejo, da je bilo tem osebam odobrenih 0,8 odstotka stanovanjskih kreditov in 8,7 odstotka potrošniških kreditov.

Zavrnila je ocene, da vsaj 114.000 ali 20 odstotkov zaposlenih z neto plačo do 928 evrov in (so)preživljanjem enega otroka ne bo moglo dobiti kredita. Tem osebam so lani odobrili štiri odstotke stanovanjskih kreditov in 21 odstotkov potrošniških kreditov. Prvo je po ocenah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta družbeni problem, ki ga je treba reševati s stanovanjsko in dohodkovno politiko, ne s kreditiranjem.

'Minimalen učinek na potrošnjo'

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je ocenil, da bo učinek teh ukrepov na zasebno potrošnjo minimalen, podobno pričakujejo v Banki Slovenije. Potrošniških kreditov je za 2,9 milijarde evrov, kar predstavlja približno 10 odstotkov zasebne potrošnje v Sloveniji (okoli 25 milijard evrov). "Prepričani smo tudi, da se bo del izpada potrošniških posojil prenesel v segment stanovanjskih posojil," je dejal Dolenc.

Banka Slovenije je ugotovila, da banke vse prevečkrat potrošnike usmerijo namesto k najemu stanovanjskega k najemu potrošniškega posojila, kjer zaslužijo več. V okolju nizkih oz. negativnih obrestnih mer so namreč obrestne mere za potrošniška posojila v povprečju šestodstotne, za stanovanjska manj kot tri odstotke. Poleg tega so stanovanjska posojila v Sloveniji dražja kot v nekaterih sosednjih državah in v povprečju EU.

Problematična je rast potrošnikih posojil

Kot so nanizali v Banki Slovenije, so stroški kreditojemalca za kredit v višini 15.000 evrov z ročnostjo sedem let v primeru potrošniškega (gotovinskega) posojila z variabilno obrestno mero 19.356 evrov, s fiksno 19.548 evrov, za stanovanjskega pa s prvo 16.562 evrov, z drugo 17.152 evrov. Razlika med kreditoma je pri variabilni obrestni meri 2794 evrov, pri fiksni pa 2396.

Ponovili so, da potrošniška posojila niso problematična, problematična je njihova rast. Težavi sta tudi podaljševanje ročnosti, saj je že polovica teh posojil daljših od sedem let, in povečevanje njihovega povprečnega zneska. Če se najema kredit za stvar daljše ročnosti ali za stanovanjske namene, naj se vzame ustrezen kredit. To je bolj ugodno tudi z davčnega vidika, saj ni gotovine, potrebni so ustrezni dokumenti.

Vasle: Banke priporočil niso upoštevale

Banke so bile s prvimi priporočili glede kreditiranja prebivalstva seznanjene septembra 2016 in vse do sedaj niso poročale o težavah, o katerih govorijo, je povedal Vasle. Ker so ugotovili, da banke priporočil ne upoštevajo in da so odstopanja prevelika, so jih prevedli v obvezni instrument.

Pri stanovanjskih posojilih so bila v prvem letošnjem četrtletju odstopanja bank od priporočila glede razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca pri 18 odstotkih kreditov, priporočila glede ročnosti pa so pri potrošniških posojilih odstopala v 50 odstotkih.

Slovenija pri ukrepanju ni osamljena

Makroekonomske ukrepe je namreč glede na specifike uvedlo 15 evropskih držav. Slovenije ima najdaljšo ročnost potrošniških posojil v evrskem območju. Delež teh posojil z ročnostjo nad pet let znaša 79 odstotkov, visok delež imata Slovaška in Portugalska, ki sta tudi omejili ročnosti. Evrsko povprečje je pri 50 odstotkih. Slovenija vodi tudi po deležu potrošniških posojil v vseh posojilih. Ta znaša 27 odstotkov, evrsko povprečje je pri 12 odstotkih.

Kot je ugotovil Vasle, je ukrep "na površje naplavil številne težave, ki jih imamo v Sloveniji". A mi nimamo mandata za reševanje vseh težav, naša dolžnost je, da v okolju, ki ga imamo, ne prihaja do ekscesov in da skrbimo za finančno stabilnost. Možno je, da se bodo ljudje zadolževali na sivem trgu, a v Banki Slovenije ocenjujejo, da bo "za večino populacije ukrep deloval".

Vasle je povedal še, da je svet Banke Slovenije, ki ga sestavljajo on in štirje viceguvernerji, ukrepe sprejel soglasno. Glede pritiskov javnosti in politike pa je dejal, da so se ob sprejemu funkcije zavezali, da bodo "neodvisna in strokovna institucija in da bodo tako tudi delovali".

Kakšne so sploh novosti?

Banka Slovenije je z novembrom ročnost potrošniškega posojila omejila na največ sedem let oz. 84 mesecev. Razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Imetniku kredita mora po plačilu obroka ostati 76 odstotkov bruto minimalne plače, če ima vzdrževane družinske člane, sorazmerno več.

Zavezujoč ukrep je razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo je ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov.

Koliko mora posamezniku ostati po plačilu obroka, izhaja iz predelitve v zakonih o izvršbi in zavarovanju ter o davčnem postopku. Banke na to priporočilo, ki ga je Banka Slovenije postavila septembra 2016, nikoli niso podale pripomb. Banki Slovenije so v večini primerov zagotavljale, da so ga prenesle v interne politike, so povedali v centralni banki.

Za starša z dvema mladoletnima otrokoma, ki prejemata povprečno plačo, se za najem stanovanjskega posojila tako ne bo nič spremenilo: tako pred kot po uvedbi ukrepov v primeru stanovanjskega kredita na 20 let bi dobila po okoli 30.000 evrov vsak.

Poglejmo primere v praksi:

Na spletni strani Banke Slovenija so navedli tudi nekaj primerov praktičnih izračunov:

Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1.773,26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga:

1.773,26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali

50 % od 1.773,26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673,83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov.

a) Neto dohodek kreditojemalca: 1,700 €.

b)  Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).

c)  Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in en otrok do 18 let, ki ga mora kreditojemalec sam vzdrževati: