Parlamentarna preiskovalna komisija je lansko poletje sprožila preiskavo odgovornosti nosilcev javnih pooblastil pri trgovanju z viški električne energije iz Jedrske elektrarne Krško (JEK) po prekinitvi dobave hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP) 31. julija 1998, zaradi česar je bila domnevno povzročena gospodarska škoda v sistemu slovenskega elektrogospodarstva.
Na peti seji t. i. elektropreiskovalne komisije je Banič kot sedma priča najprej odgovarjal na vprašanja njenega predsednika Branka Kelemine (SDS) in med drugim opozoril, da bi v primeru nadaljnje dobave električne energije Hrvaški, ki je zanjo v letu 1997 nekaj še plačevala, v letu 1998 pa popolnoma nič, JEK šel v stečaj in ne bi mogel izvesti projekta posodobitve oz. v njegovem sklopu zamenjave dveh uparjalnikov. "Jedrska elektrarna Krško bi sedaj stala in Slovenija bi bila brez 40 odstotkov energije," je odvrnil na vprašanje, ali je soglašal s strategijo odklopa.
Banič o odklopu Hrvaške iz slovenskega sistema
Zato je razpravljati o samem datumu odklopa, ali je bil ta pravilno izbran ali ne, po Baničevem prepričanju popolnoma nepomembno. "Odklop ni bil izvršen, da bi kaznovali Hrvate oziroma HEP, ampak da bi zaščitili jedrsko elektrarno in celovitost slovenskega elektroenergetskega sistema. Če mi tega ne bi naredili, bi se slovenski elektroenergetski sistem sesul in to vam povem z vso odgovornostjo," je Banič v spremstvu odvetnika Mira Senice razložil članom komisije in v nadaljevanju poudaril, da je bil kot prvi mož Elesa plačan za zaščito interesov tako tega javnega podjetja za prenos električne energije kakor tudi celega slovenskega elektroenergetskega sistema, ki ga je Eles upravljal, poleg tega pa tudi za branjenje interesov JEK, saj je bil od konca leta 1996 na čelu začasnega poslovnega odbora te elektrarne. "Spomnim se celo seje poslovnega odbora, na kateri so hrvaški člani razvili celo tezo, da kot lastniki nuklearke sploh ne rabijo plačati energije".
O sodelovanju z vlado RS
Banič je še pojasnil, da so približno dva meseca pred njeno uresničitvijo na Elesu pripravili tri možne scenarije v zvezi z odklopom in jih posredovali vladi oz. ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Vlado so tudi opozorili, da bodo v primeru nesklenitve dolgoročnih pogodb viške električne energije lahko tržili le na dnevnem trgu, kjer pa so cene zelo nizke.
Vlada oz. pristojno ministrstvo nista odgovorila na omenjene scenarije, zato so bili na Elesu prepuščeni lastni strokovni presoji, "saj so na gospodarskem ministrstvu menili, da bodo v stanju rešiti to situacijo samostojno". To se je po Baničevih trditvah s tehnološkega vidika izkazalo kot točno: "HEP smo odklopili brez najmanjših posledic za slovenski elektroenergetski sistem". Edino odprto vprašanje je bilo, ali smejo to odvečno energijo, ki se je "zlivala" v sistem, tržiti z dolgoročno pogodbo in na tej podlagi doseči bistveno višje cene ali pa je bolj točna domneva, "da se bomo itak konec prihodnjega tedna zmenili s Hrvati in nikar ne delajmo pogodb".
Ministrstvo in vlado so po trditvah Baniča z več kot deset dopisi (na prošnjo Kelemine jih je izročil komisiji) opozorili tudi na materialne posledice zaradi nizkih cen električne energije na tako imenovanem spot trgu v primerjavi z dolgoročnimi pogodbami, vendar do februarja 2000 nikoli niso dobili navodila, da smejo prodajati po pogodbi. Takrat jim je namreč gospodarska ministrica Tea Petrin dovolila, da z aprilom 2000 lahko začnejo iskati partnerje za dolgoročne pogodbe. Sicer pa je Banič glede ravnanja vlade priznal, da je bila ta v zelo neugodnem položaju, saj odklop nekega elektrogospodarstva ni v navadi oz. je bil v evropskem prostoru prava posebnost.
Po njegovem mnenju je bila vlada namreč prepričana, da se ji bo uspelo dogovoriti s hrvaško stranjo, saj je bila v ta namen cela vrsta sestankov in Hrvatje so vseskozi zbujali upanje, da bo dogovor sklenjen. Vendar pa do tega ni prišlo in po naročilu gospodarskega ministrstva na čelu s tedanjim ministrom Metodom Dragonjo, s katerim se je Banič v tistem obdobju sestajal tudi večkrat na teden, so 31. julija 1998 Hrvaški prekinili dobavo električne energije iz Krškega. Banič je sicer dan pred odklopom odšel na približno dvotedenski letni dopust, zato je direktorske posle opravljal njegov pomočnik Rado Faleskini, ki ga je o vsem tudi obveščal.
O domnevno nizki ceni prodane elektrike
"Hrvaška bi morala plačevati pet tolarjev za kilovatno uro, višek pa se je naenkrat prodajal za 2,6 tolarja ali še manj," je ugotovil Kelemina in Baniča vprašal, ali obstoja še kakšna druga strategija Elesa, ki bi zajela tudi analizo trga sosednjih držav in možnost takojšnje prodaje viškov po neki normalni ceni, kar bi nadomestilo finančni izpad zaradi odklopa. V primerjavi s čem je bilo prodano prepoceni? "Če vam prodam košarico za en tolar, nekdo pa ponudi dva tolarja, potem sem vam prodal prepoceni. Če pa imam ponudbo samo za en tolar ali le za nič tolarjev, potem pa nisem prodal prepoceni," je bil odločen Banič.
Evropa je imela po njegovih besedah v letu 1998 30.000 megavatov viškov električne energije, ki so bili zelo poceni, Slovenija pa 2400 megavatov. Cena električne energije se je strmo dvignila šele v letu 1999 oz. še bolj leta 2000. "Ne vem kaj mislite z normalno ceno? Ali je to proizvodna cena jedrske elektrarne Krško?" se je retorično vprašal Banič. Po njegovih besedah elektroenergetsko tržišče v Evropi tako ne misli. "Tukaj gre za tržne cene in te so rezultat ponudbe in povpraševanja," je dejal in razložil, da se bo na primer letos spomladi cena v Evropi zelo dvignila, ker je bilo malo snega.
V nadaljevanju je Banič med drugim odgovarjal tudi na vprašanja v zvezi s pogodbo, ki jo je Eles sklenil s podjetjem Entrade, švicarskim energetskim trgovcem. Komisijo (še posebej pa njeno sekretarko) je motilo, da v njej ni navedena cena, zato da je pravno neveljavna. Banič je pojasnil, da je šlo za okvirno pogodbo o izvozu in tranzitu električne energije, cena za slednjega pa je bila navedena v priloženem aneksu. Banič se s tem v zvezi ni spomnil še kakega aneksa k tej pogodbi o morebitnem nakupu oz. prodaji električne energije, saj da je bilo več takih pogodb tudi z drugimi zasebnimi trgovci, sicer pa naj bi bila vsa dokumentacija na Elesu.