S tem zakonom se je Slovenija pridružila načinu reševanja računalniškega problema prehoda v leto 2000, kot je uveljavljen v EU, saj ta dan plačilni sistemi ne bodo delovali zaradi zaščite vseh podatkovnih baz z letnico 1999. Zaradi tega namreč ni možno hkrati procesirati tekočih poslovnih dogodkov in presneti zatečenega bilančnega stanja terjatev in obveznosti do komitentov ter drugih za vsakdanje obdelave pomembnih podatkovnih baz. O nedelovanju plačilnega prometa so se dogovorili BS, APP, GZS, Klirinško depotna družba, Ljubljanska borza, ministrstvo za finance in Združenje bank Slovenije, potrdila pa sta ga tudi vlada in državni zbor.
Nedelovanje plačilnega prometa 31. decembra letos bo povzročilo izpad priliva v državni proračun iz naslova davka na dodano vrednost po obračunu, katerega zavezanci v skladu z določili zakona o DDV poravnavajo zadnjega v mesecu. Zato se bo morala država kratkoročno zadolžiti, s čimer bo presežena z zakonom o izvrševanju proračuna dovoljena zadolžitev v višini 109 milijard tolarjev. Za likvidnostno premostitev tega izpada do priliva DDV, ki bo realiziran 3. januarja 2000, se bo morala država zadolžiti v višini do 12 milijard tolarjev. Omenjeno zadolžitev bo država vrnila najkasneje 4. januarja 2000.
Zaradi zagotavljanja likvidnosti proračuna lahko država, ne glede na predpise, ki urejajo računovodsko izkazovanje, uporabi prosta denarna sredstva kupnin po zakonu o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter sredstva rezerv, za čas do konca proračunskega leta 1999.
