Tragedija balona pri Igu je brez dvoma najhujša balonarska nesreča, ki smo ji bili doslej priča Slovenci.
Smrtnih žrtev polet z balonom v samostojni Sloveniji namreč doslej še ni terjal, pravi pilot balonov Gregor Trček, ki bi sicer moral biti v zraku tudi danes, a je zaradi slabe vremenske napovedi polet odpovedal že včeraj.
Tudi balonarskih nesreč je bilo v tem času le za vzorec. Še najhujša je bila tista, ko se je pred desetimi leti na Ptuju med pristajanjem balona vnel ventil in opekel devet ljudi, ki so jih s hudimi opeklinami prepeljali v bolnišnico.
Leta 2006 pa se je v Preserju v občini Brezovica po vzletu toplozračnega balona zgodila nesreča, v kateri so bili poškodovani štirje ljudje. Skupaj so se po dostopnih podatkih Letalske zveze Slovenije pri nas doslej zgodile le tri balonarske nesreče. Letenje z baloni je sicer izjemno varno tudi v svetovnem merilu, dodaja Trček.
Še največjo nevarnost za potnike predstavlja možnost napačne odločitve pilota, pravi Trček, saj je tehnična napaka skoraj nemogoča. "Nesreče zaradi tehnike so se dogajale v pionirskih časih, danes so proizvajalci izjemno dobri," je prepričan.
Ključnega pomena za varen let je zato predvsem to, da pilot pred poletom preveri vremenske razmere in ne tvega. "Bolje je biti na tleh in razmišljati, da bi morda lahko bil v zraku, kot biti v zraku in si želeti, da bi bil na tleh," meni Trček, ki sicer priznava, da znajo biti lastniki balonov kdaj tudi nejevoljni, če slabo vreme odnese polet. A v prepričevanju pilotov balonov, da bi kljub slabemu vremenu vseeno poleteli, menda niso preveč uspešni.
Letenje z baloni je sicer v Sloveniji zelo priljubljeno, predvsem med turisti. Po Trčkovih besedah je recesija sicer odnesla nekaj slovenskih strank, a turisti radi izkoristijo ugodne cene, ki jih Slovenija ponuja za letenje z balonom v primerjavi z drugimi državami.
Še posebej primerno za letenje je prav ljubljansko Barje, ki je po Trčkovem mnenju za balonarje kar otroško igrišče. A seveda le v primernem vremenu ...
