Balkanski bojevniki: kokain, aretacije in večletni sodni proces

Primer Balkanski bojevnik v Sloveniji sega v leto 2010, ko so policisti maja aretirali 14 oseb, domnevno mafijcev, ki naj bi skrbeli za kokainsko pot iz Južne Amerike preko Balkana do Evrope. Med aretiranimi je bil tudi Dragan Tošić, domnevni vodja slovenske narkomafije in lastnik dveh priljubljenih ljubljanskih lokalov.

Tošić je nato stopil pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj odredil mesec dni pripora. Sodni senat je takrat ugodil pritožbam odvetnikov priprtih za odpravo pripora, a je preiskovalni sodnik v drugem krogu odločanja nato za osumljence odredil pripor. Odvetniška družba Čeferin, ki zastopa Tošića, je trdila, da je sklep o priporu nezakonit. Po mnenju odvetniške družbe sta bila tako zadnji sklep preiskovalne sodnice kot tudi sklep zunajobravnavnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je potrdil enomesečni pripor Tošiću, neustavna in nezakonita. Menili so, da očitke Tošiću o tem, kaj naj bi on osebno sploh storil, ne konkretizirajo na pravno ustrezen način.

Tožilstvo je nato novembra 2010 zoper akterje v primeru Balkanski bojevnik vložilo obtožnice. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na sodišče podala tudi predlog za podaljšanje pripora 12 obdolženim. Obtožba jih bremeni storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, hudodelskega združevanja in nedovoljene proizvodnje ter prometa orožja.

Maja 2011 so tako v primeru Balkanski bojevnik prvič pred sodnika stopili Dragan Tošić in še 16 soobtoženih. Odvetniki obtoženih so zahtevali izločitev dela dokazov, tožilstvo pa je spomnilo, da je o teh predlogih že odločalo višje sodišče. V nadaljevanju sojenja so se o obtožnici izrekali obtoženi. Vsi so očitana dejanja zavrnili. 

Novembra 2012 je sodišče sprejelo odločitev, da Tošiću odpravi pripor, prav tako so pripor zapustili še Jakob Remškar, Boštjan Kopčič, Mirzet Lucević in Dragan Bjelkaš. Odpravljen je bil tudi hišni pripor Đemajli Mandžuku in Robertu Šabiču. Še istega meseca je ljubljansko okrožno sodišče prvoobtoženega Tošića oprostilo obtožb neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja. Sodnik Gorazd Fabjančič je pojasnil, da ni dokazov, ki bi potrdili, da je bil Tošić organizator. Tošić je tako lahko odšel domov, pri tem pa sodbe ni želel komentirati. Tožilka je zanj zahtevala najvišjo kazen – 19 let in 10 mesecev zapora.

Je pa sodišče za krive spoznalo štiri kurirje – Anesa Selmana, Marka Bubliča, Dejana Zupana in Sandro Udrih. Krivi so obtožb v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja v Italiji. Selman je bil obsojen na deset, Bublič na osem, Zupan na sedem, Udrihova pa na štiri leta zapora.

Potem ko so Dragan Tošić in večina preostalih, ki so bili obtoženi v zadevi Balkanski bojevnik, odkorakali na prostost, je aprila 2014 o sodbi odločalo še višje sodišče, pritožila se je namreč tako tožilka Blanka Žgajner kot tudi vsi štirje obsojeni. Junija 2014 se je tako na okrožno tožilstvo vrnila zadeva Balkanski bojevnik. Pred sodni senat je kot zadnji stopil prvoobtoženi Dragan Tošić, ki krivde ponovno ni priznal, njegovi zagovorniki pa so ponovno zahtevali izločitev srbskih, slovenskih, urugvajskih in italijanskih dokazov.

Junija 2015 je višje sodišče v zadevi Balkanski bojevnik potrdilo sklep sodnice, da so bili dokazi, pridobljeni v tujini, zakoniti. Sodišče je tudi potrdilo, da pri pridobivanju dokazov človekove pravice niso bile kršene. 

Okrožno sodišče v Ljubljani je nato marca 2018 v zadevi Balkanski bojevnik odločilo – najvišje zaporne kazni je izreklo prvoobtoženemu Draganu Tošiću in soobtoženima Draganu Beljkašu ter Jakobu Remškarju. Prva dva sta dobila vsak po 16 let in pol, Remškar pa 11 let in pol zaporne kazni. Sodnica je pripor odredila le za Remškarja in Beljkaša, ostalo pa so na pravnomočnost sodbe čakali v hišnem priporu. Nekaj dni kasneje je višje sodišče v Ljubljani delno ugodilo pritožbi tožilstva in za nepravnomočno obsojenega Tošića namesto hišnega pripora odredilo pripor. Tošić se je tako iz hišnega pripora preselil v zapor. 

Julija 2019 pa je višje sodišče v Ljubljani nekaterim obtoženim v zadevi znižalo kazni. Med njimi tudi Tošiću, ki so mu višji sodniki namesto 16 let in pol prisodili 15 let zapora. 

Tošiću so višji sodniki kazen znižali s 16 let in pol zapora na 15 let zapora. Draganu Bjelkašu, ki je bil na prvi stopnji prav tako obsojen na 16 let in pol zapora, so kazen znižali na 14 let, Jakobu Remškarju na 10 let zapora (z 11 let in pol), Mirzetu Luceviću na pet let zapora (s šestih let in pol), Suzani Remškar pa na leto zapora (s 13 mesecev zapora). Kazen so znižali tudi Marku Bubliću, v enem delu so zanj zavrnili obtožbo, nato pa so mu izrekli 15 let in mesec dni zapora (po sojenju na prvi stopnji ga je čakalo 16 let in en mesec zaporne kazni).

Obsodili so jih samo zaradi trgovine s prepovedano drogo, ne pa tudi zaradi hudodelskega združevanja. 

Kot so poročali, pa je danes vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo v zadevi Balkanski bojevnik in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi 423. člena Zakona o kazenskem postopku je sodišče prekinilo prestajanje zaporne kazni za obsojence v tej zadevi, med drugim za prvoobtoženega Tošića.

Tošića prijeli 25. maja 2010

Tošića, ki naj bi vodil slovenski del narkokartela t. i. kokainskega kralja Darka Šarića in ostale so prijeli 25. maja 2010 v obsežni kriminalistični akciji. Akcija, ki so jo vodili zaradi suma nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in posedovanja orožja, je potekala na območjih policijskih uprav Ljubljana, Kranj in Koper, opravili so tudi več kot 30 hišnih preiskav.

Po aretacijah so na policiji pojasnili, da se je načrtno zbiranje informacij začelo v drugi polovici 2008, ko so od tujih varnostnih organov dobili podatke, da kriminalna združba, katere del so bili tudi slovenski državljani, tihotapi kokain iz Južne Amerike do italijanskih pristanišč in nato na sever Italije. Nato so tam drogo vsaj med letoma 2008 in 2009 masovno preprodajali kriminalnim skupinam. Ljubljanski kriminalisti so konec julija 2009 zaznali vnovične aktivnosti, iz katerih so sklepali, da se člani kriminalne organizacije pripravljajo na novo pošiljko kokaina.

Konec septembra 2009 so zato začeli sodelovati s srbskimi kolegi in ameriško agencijo. Na podlagi sodelovanja sta bila v Urugvaju aretirana dva moška, ki sta hotela pretihotapiti 2,17 tone kokaina iz Južne Amerike do Sredozemlja.