Erjavec: Čudim se, da Balažic prihaja v javnost z zgodbo, ki jo je sam skuhal

Odpoklicani slovenski veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic je predstavil ozadje svojega odpoklica. Kot trdi, je po nalogu slovenskega političnega vrha sodeloval v tajnih pogovorih z Nicholasom Omanom glede naftnega nahajališča v Republiki srbski. Balažic je na novinarski konferenci trditve podkrepil s številnimi dokumenti.

Iz njih je razvidno, da je Balažic po nalogu premierke Alenke Bratušek sodeloval v "tajni diplomatski dejavnosti", o kateri sta bila po njegovih besedah poleg Bratuškove obveščena tudi zunanji minister Karl Erjavec in predsednik republike Borut Pahor. Posrednik naj bi bil takratni predsednik koalicijskega SD Igor Lukšič, ki je Balažicu prvo elektronsko sporočilo na to temo posredoval junija lani. Z zadevo je bil po Balažicevih besedah seznanjen tudi svetovalec za zunanjo politiko v kabinetu predsednice vlade Peter Grk.

Oman naj bi Sloveniji podaril zemljišče

Kot je na novinarski konferenci pojasnil Balažic, je bil obsojeni pedofil in preprodajalec z orožjem Oman pripravljen Sloveniji podariti zemljišče v Republiki srbski, kjer naj bi bila nafta. V zameno je želel dobiti nov slovenski potni list zase, za hčerko in sina ter možnost občasnega prebivanja v Sloveniji. Slovenija je po Balažicevih trditvah oblikovala tudi posebno skupino, ki se je ukvarjala z zadevo.

Balažic je povedal, da mu je Oman junija lani na veleposlaništvu v Canberri izročil dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je vladi Republike srbske posodil 60 milijonov ameriških dolarjev. Ta mu ni bila sposobna vrniti posojila in je dolg poplačala z zemljišči, kjer je nafta. Dokumenti so tudi potrjevali, da je na teh zemljiščih tudi rafinerija nafte, ki je v ruski lasti. Prav ta zemljišča je Oman, kot je dejal odpoklicani veleposlanik, želel podariti slovenski vladi. Tudi satelitski posnetki naj bi potrjevali, da gre za zemljo z nahajališči nafte.

Balažicu je Oman dejal, da želi Sloveniji omejeno zemljišče podariti, ker ga kot slovenskega domoljuba skrbi gospodarska kriza, sicer pa je že enkrat z orožjem reševal Slovenijo.

Po Balažicevih besedah je minister Erjavec veleposlanika med drugim obvestil, da je predsednica vlade angažirala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova). Ta je od premierke dobila navodilo, naj preveri podatke o morebitnih naftnih nahajališčih v Republiki srbski in dejanskem stanju vpisa zemljišč Omanovega podjetja v zemljiško knjigo. Premierka naj bi kasneje v Republiko srbsko poslala tudi posebnega odposlanca, bivšega diplomata.

Iz Balažicevih dokumentov je tudi razvidno, da je bil novembra lani v Melbournu sestanek z Omanom in bogatimi Avstralci ter lastniki velikih podjetij, ki naj bi bili zelo zainteresirani za naložbe v Sloveniji.

Na slovenskem zunanjem in notranjem ministrstvu so v tem času po Balažicevih besedah tudi preverjali, ali ima katera od držav v schengenskem sistemu kakršne koli zadržke glede Omana, ter ugotovili, da jih nima.

Ogorčenje zaradi Omanove udeležbe na odprtju konzulata

Balažic je položaj slovenskega veleposlanika v Avstraliji prevzel leta 2011, predsednik republike pa je ukaz o odpoklicu podpisal 9. junija. Razlog je bila Omanova udeležba na odprtju slovenskega konzulata v Melbournu marca letos, ki je sprožila veliko ogorčenje med številnimi člani slovenske skupnosti v Avstraliji. Ti so Erjavcu, Bratuškovi in Pahorju poslali številna protestna pisma, zunanje ministrstvo je nato uvedlo izredni nadzor in druge postopke, s katerimi naj bi razjasnili dogajanje. Erjavec je po koncu preiskave predlagal odpoklic Balažica.

A Balažic trdi, da so očitki, da je na otvoritev Omana povabil, "popoln izmislek". Kot je dejal, so posamezniki, ki so protestirali, "tesno politično in poslovno povezani z neformalno strukturo stranke SDS, ki deluje v Avstraliji".

Balažic je še ocenil, da je "slovenska politika v primeru njegovega odpoklica dosegla najnižjo raven politične kulture in moralne integritete".

Dejal je, da je zdaj "nastopil trenutek resnice, ki mora biti slišana". "Slišana mora biti zato, ker si nekateri slovenski politični voditelji predstavljajo, da si lahko privoščijo prav vse in jo odnesejo brez posledic," je povedal.

Slovenska politika je po njegovih besedah pokazala "popolno neodgovornost v državnih interesih in je diplomacijo žrtvovala za pridobivanje političnih točk".

"Odpoklican sem bil namreč zato, ker sem izvajal vladna navodila, in ne zato, ker jih ne bi. Kot diplomat – se pravi kot instrument v rokah državne politike – sem postal žrtev politike, ker sem sledil navodilom nadrejenih, ki niso sposobni sprejemati odgovornosti za svoja dejanja. Moj odpoklic z mesta veleposlanika predstavlja eno največjih politizacij slovenske diplomacije v zgodovini samostojne Slovenije," je dejal Balažic.

Kot je danes še napovedal, se bo v prihodnjih dneh odločil, ali se bo zaradi odpoklica obrnil tudi na sodišče, "končno sodbo pa prepušča ljudstvu".

V kabinetu predsednice vlade vse zanikajo

V kabinetu predsednice vlade so trditve nekdanjega veleposlanika odločno zavrnili. Pravijo, da gre za zgodbo, kjer se realnost meša s fikcijo. Po njihovih besedah sta Bratuškovo o domnevnih Omanovih željah obvestila Balažic in nekdanji predsednik ene od političnih strank. "Sama je njihove predloge po sestajanju in pogovorih odločno zavrnila, kar je tudi preverljivo dejstvo," pravijo v kabinetu predsednice vlade. Dodajajo, da Bratuškova ne more vedeti, kaj sta se Balažic in nekdanji predsednik stranke – ki ga v kabinetu očitno ne želijo imenovati, iz Balažicevih trditev pa je razvidno, da gre za Lukšiča – pogovarjala. Pravijo pa, da ta predsednik stranke ni bil član vlade ter ni imel in ne more imeti nobenih ustnih pooblasti, da se v imenu vlade kaj dogovarja. "Zagotovo vlada ne na odprti niti na zaprti seji ni o čem takem nikoli razpravljala," dodajajo.

V svojem odzivu so v kabinetu predsednice vlade zapisali še, da je sramotno, da se je nekdanji veleposlanik srečeval in potegoval za obsojenega pedofilije. Ravnanje ministrstva za zunanje zadeve, ki je Balažica odpoklicalo z mesta veleposlanika, pa kabinet predsednice vlade podpira.

Bratuškova: Balažica sploh ne poznam

Bratuškova se je sicer tudi osebno odzvala. Med predvolilnim obiskom v Pomurju je zatrdila, da nikoli ni bila v stiku z Balažicem, ne po telefonu ne po elektronski pošti niti ga ne pozna. Povedala je, da so se na kabinet res obračali z željo, da bi se sestala z Omanom, a je to "ostro in takoj" zavrnila. "Verjamem, da je danes Balažic prizadet, ker je ostal brez službe, si pa Slovenija takšnih diplomatov ne zasluži," je še dejala Bratuškova.

Lukšič dejal, da je zadevo preverjal neformalno in da vlade s tem ni obremenjeval

Lukšič pa je medtem potrdil, da se je pri njem maja ali junija lani oglasil Omanov brat, ki živi v Sloveniji. Pri njem se je oglasil s ponudbo, da bi Oman Sloveniji podaril ozemlje v BiH, pod katerim naj bi bila nafta in to kot darilo in ničesar naj ne bi želel v zameno.

Po Lukšičevih besedah je nato sam poskušal neformalno preveriti, zakaj se je Omanov brat oglasil pri njem. "Nisem bil niti v vladi in nisem nič," je povedal Lukšič in dodal, da je želel preveriti, ali je Oman sploh lastnik tega, kar bi podaril, in ali je Oman res zainteresiran za to.

Lukšič je to poskušal neformalno preveriti pri Balažicu in ga je to po lastnih besedah prosil kot kolega in sošolca s fakultete v zasebni konverzaciji in ne kot veleposlanika.

Balažic je po Lukšičevih besedah ugotovil, da Oman ne more iz države, da je obsojen pedofil in kar zadeva Omana se je tukaj zanj stvar končala. Lukšič je po lastnih besedah tudi preveril, kdo je lastnik ozemlja in ugotovil, da ga ne poseduje država, ampak zasebniki, kar pomeni, da so Omana "v tej zadevi prevarali, ampak to je njegova stvar".

"Moj zaključek je bil, da vlade s tem nima smisla obremenjevati," je povedal Lukšič in dodal, da je bila zadeva zanj končana. Dodal je, da ne ve, kaj je naprej počenjal Balažic in kakšne formalne odnose je imel s predsednico vlade in predsednikom republike. Lukšič je tudi zanikal, da bi v tej zadevi svetoval vladi.

Erjavec: Balažic je kršil zakon o zunanjih zadevah

Zunanji minister Erjavec je komentiral, da je imel Balažic nepooblaščeno stike z Omanom. Balažic ga o stikih z Omanom ni obveščal, kar je ugotovil šele, ko je bil opravljen nadzor nad delom veleposlanika.

Erjavec je povedal, da mu je Balažic, ko sta govorila o tem, pojasnil, da ga je poklical nekdanji šef SD Lukšič, ki mu je povedal, da ima Oman menda zemljišča v BiH. Erjavec je takrat, kot je dejal danes, Balažicu povedal, da je kršil zakon o zunanjih zadevah in da bi moral poročati ministru. "Če bi me o tem obvestil, bi zadevo takoj zaustavil, saj že na prvi pogled vse tole zgleda zelo neresno," je dejal Erjavec.

Erjavec je obenem opozoril, da je veleposlanik lagal njemu, parlamentarnemu odboru za zunanjo politiko (OZP) in slovenski javnosti, ko je govoril, da ni sedel za mizo z Omanom, ampak da se je usedel le za hip, ker je čakal, da pride na vrsto za nagovor. A ko smo kasneje prejeli materialne dokaze in fotografije, se je potrdilo, da je lagal vsem, je še dejal Erjavec. "Takrat sem pa sprožil postopek glede njegove razrešitve," je dodal.

Balažic je v pogovoru z Erjavcem po ministrovih besedah zatrjeval, da je imel pooblastilo vlade za te pogovore. "Naj povem, da tega ni imel, ni imel ne sklepa ne navodila," je dejal.

Bratuškova je po Erjavčevih besedah zanikala, da bi izdala kakršna koli navodila glede tega. Lukšič naj bi ji sicer nekoč le omenil, da bi se Oman želel z njo sestati, a se sama z njim ni želela srečati, je povedal minister.

Kot je še dejal, se je pokazalo, da Balažic ni bil ustrezen mož za mesto veleposlanika. Pojasnil je, da ni bil karierni veleposlanik, ampak nekarierni diplomat in je bil na to mesto postavljen, še preden je sam prevzel mesto zunanjega ministra.

"Čudim se, da prihaja v javnost z zgodbo, ki jo je pravzaprav sam skuhal," je še menil Erjavec. Današnjo novinarsko konferenco Balažica pa sicer Erjavec povezuje s predvolilnimi potrebami.