Bajuk ne dopušča višjega DDVja

Finančni minister Andrej Bajuk je danes v Luxembourgu povedal, da Evropska komisija pobudo Slovenije za ohranitev nižje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) od gradnje stanovanjskih objektov in od priprave jedi še proučuje. Minister ni želel napovedovati, kakšen bo odziv Bruslja, pa tudi ne, kdaj bo komisija podala odgovor. Poudaril pa je, da Slovenija "ne namerava" dopustiti, da bi se moral od 1. januarja prihodnje leto za vsa stanovanja plačevati višji DDV.

"Ko bo enkrat to vprašanje odgovorjeno, bomo šli naprej. Možno je imeti tudi izjeme, vendar ne bi želel prejudicirati oziroma javno povedati, kaj bo še iz tega," je dejal Bajuk.

Evropska komisija preučuje problematiko

Evropska komisija je sredi aprila potrdila, da je od slovenske vlade prejela pismo glede omenjene problematike. Takrat je dejala, da zadevo še proučuje, ter poudarila, da se mora v obeh primerih uporabljati "normalna", torej višja stopnja DDV. Nižja stopnja pri stanovanjih je upravičena le v okviru socialne politike države. Bajuk je ob tem danes tudi pojasnil, da enotna opredelitev socialnih stanovanj ne obstaja.

Iz diplomatskih virov se je nedavno izvedelo, da bi morda nižji DDV lahko uveljavili tudi brez spremembe evropske zakonodaje na tem področju. A kakšni bodo morebitni alternativni postopki Slovenije, Bajuk ni razkril. Slovenija bi morala za spremembo direktive o DDV in podaljšanju izjeme v zvezi z znižano stopnjo DDV za novogradnje sicer pridobiti pristanek vseh članic EU, saj povezava v davčnih zadevah odloča s soglasjem.

Soglasje je tako potrebno tudi danes v Luxembourgu, ko se države pogajajo o paketu DDV, ki naj bi z novimi pravili olajšal oziroma poenostavil delovanje podjetjem. Pogajanja se vlečejo že ves dan, saj Luxembourg dogovora v celoti noče podpreti. Paket namreč vključuje novo direktivo na področju plačevanja DDV pri opravljanju storitev, ki bi spremenila pravila o kraju obdavčitve storitev. Tako bi bile storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci drugim davčnim zavezancem, obdavčene v kraju, kjer ima sedež naročnik in ne podjetje, ki opravlja storitev.

Po sedanji ureditvi se za določitev kraja opravljanja storitev uporablja kraj, kjer ima sedež izvajalec storitev in, za določene storitve, tudi država članica, v kateri je naročnik identificiran za namene DDV. Od tega sistema ima velike koristi prav Luksemburg, ki pa se je po besedah Bajuka "zavezal k iskanju drugačnih rešitev". Paket bi sicer podprl brez omenjene spremembe pravil DDV, je tudi povedal Bajuk.

EU brez soglasja o celotnem paketu DDV

Finančni ministri EU so danes na zadnjem zasedanju Sveta EU za gospodarske in finančne zadeve (Ecofin) pod nemškim predsedstvom dosegli politični dogovor o paketu davka na dodano vrednost (DDV), ki predvideva nekatere spremembe, a soglasja o celotnem paketu zaradi nasprotovanja Luksemburga niso dosegli. Dogovor o še odprtih vprašanjih - glede storitev opravljenih fizičnim osebam v drugih državah članicah EU ter o davčnem nadzoru - naj bi EU dosegla v drugi polovici leta.

Ministri naj bi s političnim dogovorom o paketu DDV po besedah evropskega komisarja za davke Laszla Kovacsa "dosegli precejšen napredek". Vprašanja, ki še ostajajo odprta, naj bi sedaj poskušala unija rešiti pod portugalskim predsedstvom, ki vajeti v svoje roke prevzema naslednji mesec.

Luksemburg je sicer danes pristal na predvidene spremembe DDV, ko bi bile storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci drugim davčnim zavezancem (business to business - B2B), obdavčene v kraju, kjer ima sedež naročnik in ne podjetje, ki opravlja storitev. Ni pa pristal na spremembe v primeru storitev, ki jih davčni zavezanci opravijo potrošnikom v drugih državah članicah EU (business to consumer - B2C) na področju telekomunikacij, oddajanja programov, elektronskih in pomorskih storitev. Slednje je zaradi izposojanja jaht pomembno tudi za Malto, pojasnjujejo diplomatski viri.

Luksemburški premier Jean-Claude Juncker je pojasnjeval, da lahko njegova država, če pristane na predlagane davčne spremembe, izgubi velik del svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Po njegovih ocenah bi lahko izgube znašale 220 milijonov evrov letno.