Slovenski 'ne' v New York Timesu

Avtor članka Eugene Brčić piše, da Slovenija, ki je kot prva izmed nekdanjih jugoslovanskih republik leta 2004 slavnostno vstopila v Nato in Evropsko unijo, od decembra lani blokira vstop sosede v Evropsko unijo. Če se zastoj ne reši v prihodnjih tednih, Hrvaška verjetno ne bo končala pristopnih pogovorov do konca leta, kar postavlja pod vprašaj prihodnjo širitev Unije na zahodni Balkan, poroča New York Times. Zaradi nesporazuma je prav tako ogrožen vstop Hrvaške v Nato. Medtem ko slovenska vlada Hrvaško podpira, pa nacionalistična Stranka slovenskega naroda zbira podpise za referendum proti vstopu Hrvaške v Severnoatlantsko zavezništvo.

''Slovenija je zlorabila položaj članice Evropske unije. Prepričana je, da nas lahko izsiljuje,'' je za New York Times izjavil svetovalec hrvaškega predsednika za zunanje zadeve Tomislav Jakić. ''Z našim ozemljem ne bomo kupovali vstopa v Unijo.'' Jankić je še opozoril na ''nesmiselno'' potegovanje Slovenije za dostop do odprtega morja, ''ki je zagotovljen z mednarodnim pravom''. Newyorški časnik citira tudi v. d. generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo na slovenskem zunanjem ministrstvu Iztoka Mirošiča, ki je pojasnil, da je Hrvaška in ne Slovenija prva povezala mejni spor s pristopnimi pogajanji. Direktor Inštituta za strateške študije Borut Grgič medtem opozarja, da lahko slovenski postopki postanejo stalnica v regiji: ''Slovenija zdaj otežuje pot Hrvaški. Ko se bo Hrvaška pridružila, bo poskušala otežiti vstop Srbiji, ki bo nato blokirala Kosovo. Posledica je lahko nazadovanje celotnega območja.''

''Spor vključuje morsko mejo dolžine nekaj nogometnih igrišč in peščico vasic na severu istrskega polotoka. Medtem ko nepoznavalci težko razumejo, ali je vredno, pa je določanje meje smrtno resna stvar za ponosne Slovence in Hrvate v regiji, ki je bila večkrat okrvavljena zaradi ozemeljskih teženj,'' piše New York Times. Ob poudarjanju, da je najhujši predmet spora Piranski zaliv, kjer Hrvaška hoče mejo na sredini, Slovenija pa dostop do odprtega morja, avtor našteva kulturne podobnosti in razlike med sosednima narodoma. ''Zanimivo je, da se Slovenija in Hrvaška, ki sta bili vpleteni v vojno leta 1990, nikoli nista vojskovali ena proti drugi. Vseeno se čuti tekmovalnost. Slovenci, ki se opisujejo kot delavni, Hrvate vidijo kot lene in pretirano nagnjene k nacionalizmu. Hrvati vračajo udarec s trditvami, da so Slovenci bahavi in brez smisla za humor. Prav tako se posmehujejo zaradi majhnosti slovenskega ozemlja.''

New York Times ni pozabil na srž problema – morsko mejo v Piranskem zalivu. Z zemljevidom in opisi poskuša razjasniti ključne elemente 18-letnega spora med Ljubljano in Zagrebom. Omenja 180 let staro gostilno Kalin, v kateri gostje jedo v Sloveniji, na stranišče pa gredo na Hrvaško. Lastnik gostilne na meji, 36-letni Saša Kalin, ima zaradi ''sveže prebujenega nacionalizma'' manj gostov. Slovenska carinika pa na vprašanje, ali kdaj obedujeta v Kalinu, odgovarjata, da nikoli, ''saj bi s prečkanjem meje lahko sprožila mednarodni incident''.