Danes ponoči je po 16 glasovanjih v Generalni skupščini Združenih narodov slovenski zunanji minister Samuel Žbogar dejal, da Slovenija odstopa od kandidature za mesto stalne članice v Varnostnem svetu. Tako se je odločil, ker je bila razlika iz glasovanja v glasovanje večja, in sicer v prid Azerbajdžana.
V govoru pred 17. krogom glasovanja je poudaril, da so bile te volitve morda le v prvih krogih o Sloveniji in Azerbajdžanu. "Bolj ko so se krogi nadaljevali, manj pomembno je postajalo, kakšna je Slovenija, kakšna je ekipa tukaj, kako smo vodili kampanjo. Vse bolj pomembno je bilo, da bo Slovenija peta članica EU v Varnostnem svetu," je poudaril in izpostavil izjemno aktivno podporo Turčije in Rusije Azerbajdžanu.
Slovenijo so na koncu podpirale države EU in ZDA. "Grenko spoznanje teh volitev je, da ima EU problem v generalni skupščini. Zaradi sedeža, ki smo ga iskali, zaradi Libije, zaradi Sirije in drugih razlogov," je dejal.
Umik je bil razumen in odgovoren
Predsednik države Danilo Türk meni, da je bil umik slovenske kandidature po 16. krogu glasovanja razumen korak in primer odgovornega ravnanja. Po njegovih besedah je Slovenija upravičeno opozorila na problematičnost negativne kampanje, pri tem pa sama ni izrekla nobene negativne ocene o kateri od protikandidatk.
Sicer se je Türk zahvalil za aktivno kampanjo, ki se je začela že leta 2000. Diplomatske naloge Slovenije so bile po njegovem mnenju opravljene korektno in kakovostno, za kar gre zahvala zunanjemu ministrstvu, še posebej v zadnjih letih, ko je ministrstvo vodil Žbogar, še meni predsednik. Posebna zahvala gre tudi vodji Stalne misije pri ZN Sanji Štiglic in njeni ekipi.
Po mnenju strank izid pričakovan
Prvak SD in premier Borut Pahor se je na dogajanje v ZN na kratko odzval na popoldanski novinarski konferenci. Kot je ocenil, je Slovenija kljub temu, da ni bila izvoljena v Varnostni svet ZN, svojo kandidaturo predstavila tako, da je ugled, ki ga ima, še dodatno okrepila.
Na spletnem omrežju Twitter pa je predsednik SDS Janez Janša zapisal, da je članstvo v Varnostnem svetu ZN pomembno. "Upajmo, da bo poraz prinesel streznitev in realen pogled na težo slovenske zunanje politike danes," je še dodal.
Po mnenju vodje poslanske skupine Zares Franca Jurija je bila odločitev Slovenije, da odstopi od kandidature, pričakovana, saj je Azerbajdžan očitno vodil v vseh krogih, tako da bi vztrajanje Slovenije postalo že "nekoliko nerazumljivo". Juri meni, da je bila poteza ob dejstvu, da se je Slovenija dobro odrezala in da je slovenska diplomacija vendarle uspela obdržati precejšnjo podporo, edina možna, če Slovenija ni želela blokirati nadaljnjega dela Generalne skupščine ZN pri tem imenovanju.
Juri je tudi čestital ministru Žbogarju in diplomatski ekipi v New Yorku. "Slovenija nima nafte, Slovenija je kandidirala v bistveno bolj težavnih pogojih kot Azerbajdžan in ne vidim v tem nobene posebne tragedije. Naš ugled zaradi tega ni manjši," je še menil Juri.
Očitno je minister Žbogar ocenil, da gre zadeva v tako smer, da ni več možnosti za to, da bi si kakor koli izborili ali zlobirali sicer pomembno mesto v VS ZN, pa je menil vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik. Obenem je prepričan, da je minister Žbogar oziroma slovenska diplomacija storila vse potrebno in da se kaj več verjetno ni dalo storiti.
Evropski poslanec iz LDS Jelko Kacin pa je dejal, da so bile ocene o obsegu podpore očitno nerealne. Kacin vidi glavni problem v slovenski nezadostno razviti diplomatski mreži. "Juriš na nebo se ne izide, če v to niso vložene realne priprave," se je slikovito izrazil. Po drugi strani pa je Kacin mnenja, da bi Sloveniji ne le godilo, ampak bi bilo zanjo tudi dragoceno biti članica VS, še posebej, ko se moramo v Sloveniji soočiti s posledicami globalne gospodarske in finančne krize.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je dejal, da je bilo po 15 krogih glasovanja očitno, da Slovenija nima možnosti za zmago nad Azerbajdžanom, zato se mu zdi smiselno, da se je kandidaturi odpovedala. Po njegovem mnenju je razlog za poraz slaba priprava za dvoboj z Azerbajdžanom, ki se je očitno bolje pripravil. "Če bi se dobro pripravili, bi lahko že v prvem krogu zmagali," je menil.
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je medtem dejal, da je bilo poraz Slovenije pričakovati. Kot je poudaril, si je Slovenija že v prejšnjem mandatu v VS v letih 1998 in 1999, namesto da bi si pridobila vrsto novih prijateljev, pridobila kar nekaj novih sovražnikov. "Dejstvo je, da naša takratna pozicija Sloveniji ni prinesla nič pozitivnega, pokazalo se je samo, da podlegamo ameriškim interesom in takrat smo tudi glasovali ter delovali tako, kot da bi bili ekspozitura Amerike," je menil Jelinčič.
Ferfila: Azerbajdžan je verjetno močnejši
Da je bila to edina logična rešitev, glede na to, da je pri glasovanju kazalo slabo, pa je prepričan profesor na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila. Pojasnil je, da je bil Azerbajdžan s svojimi naravnimi bogastvi, kot sta nafta in plin, zelo močan tekmec. Izpostavil je tudi "islamsko karto" in dogodke, povezane s priznanjem Palestine. Pri tem navaja, da je vse več držav islamskih in prav te države so po njegovih besedah podprle Azerbajdžan.
Začetni optimizem slovenske diplomacije je po besedah Ferfile zmanjšalo tudi dejstvo, da smo pred predčasnimi volitvami in da je vlada pred kratkim dobila nezaupnico. "Stvarnost, v kateri sta Slovenija in Evropska unija, ni več tako bleščeča. Treba se je tudi zavedati, da je azijski del, tudi Azerbajdžan, v gospodarskem vzponu," je prepričan.
Na vprašanje, kako komentira besede veleposlanikov, ki so jih izrekli Žbogarju, da je Slovenija moralni zmagovalec, ZN pa poraženec, pa je odgovoril, da je to "bolj floskula za domačo rabo".
V pogovoru za 24UR ZVEČER je Ferfila dejal, da je šla Slovenija preveč optimistično v ta spopad. Dejstvo je bilo, da Slovenija ni imela podpore od velikih članic ZN, je še dodal.
Poudaril je, da je to "zmaga islama", saj so štiri države od petih, z izjemo Gvatemale, članice islamske konference. "Se pravi, samo ena neislamska država je prišla noter," je še dejal.
'Vodstvo Slovenije je bilo priznanje njenemu ugledu'
Slovenija po ponedeljkovem umiku iz tekme z Azerbajdžanom za mesto nestalne članice v Varnostnem svetu ni ničesar izgubila, svojega ugleda prav gotovo ne, je komentiral strokovnjak za Združene narode in mednarodne organizacije, profesor Zlatko Šabič z ljubljanske fakultete za družbene vede. Že dejstvo, da je v začetnih krogih dobivala več glasov kot Azerbajdžan, je bilo priznanje njenemu ugledu.
Šabič sicer opozarja, da EU v Združenih narodih ne igra nobene formalne vloge in da je Slovenija kandidirala kot članica ZN, vseeno pa tudi on meni, da je določen delež pri porazu odigrala kampanja Azerbajdžana, nikakor pa ne odločilnega. "Je pa bilo iz reakcij članov azerbajdžanske delegacije (denimo vzdigovanje pesti v zrak, ko so prvič prehiteli Slovenijo, skorajšnje ploskanje, ko so mislili, da so dobili 130 glasov, bilo jih je pa 113) vidno, da razumejo, da imajo omembe vrednega nasprotnika. Upam, da bodo znali to ceniti v prihodnjih odnosih med državama," je dejal profesor.
Neuspeh pri kandidaturi po mnenju profesorja ne bi smel imeti posledic za zunanjepolitični ugled Slovenije v svetu. Prav tako to ne bi smelo imeti posledic v notranji politiki ali pa na potek državnozborskih volitev. Poleg tega je izpostavil, da Slovenija nikakor ne sme zaključiti zgodbe, ki jo je začela s krepitvijo stikov med kampanjo za sedež v VS ZN. "Slovenija bi morala temeljito preučiti svoj odnos do multilateralizma. Osebno menim, da je tu še ogromno rezerve," je dejal.
KOMENTARJI (114)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.