Dolge vožnje, slabe povezave; v najbolj 'odrezanih' krajih predvideni tudi prevozi na klic

Spet se bodo spremenile cene goriv, in sicer navzgor. Cene so bile podvržene trendu naraščanja že v preteklih mesecih, le v zadnjih tednih so se znižale za nekaj centov. Zaradi krize, ki prinaša višanje cen življenjskih potrebščin in storitev ter negotovosti na trg dela, postaja prevoz z osebnim vozilom za marsikoga izredno drag. Ljudje iščejo različne rešitve, od sopotnikov, s katerimi delijo stroške, do zamenjave avtomobila za kolo, vlak ali avtobus.

Marsikdo pa je tudi brez krize odvisen od javnega potniškega prevoza. Tako nas je bralec opozoril, da naj bi na liniji Slovenske Konjice–Celje–Slovenske Konjice zmanjšali število dnevnih avtobusnih prevozov. Prevoznik, ki skrbi za to relacijo, je Izletnik Celje, zato smo se pri njih pozanimali, ali drži, da so z letošnjo jesenjo ukinili več prevozov na omenjeni relaciji.

V podjetju so nad podatki o ukinitvi linij presenečeni. Kot so sporočili, niso ukinili nobene linije. "Na omenjeni relaciji in tudi na drugih relacijah se je število odhodov povečalo, predvsem zaradi večjega števila prodaje dijaških in študentskih mesečnih vozovnic," so sporočili in dodali, da imajo dijaki oziroma študenti možnost, da od 1. septembra 2012 kupijo subvencionirane mesečne vozovnice. Cene teh se razlikujejo glede na kilometrino, tako je treba na razdalji do 60 kilometrov odšteti 20 evrov, od 61 do 90 kilometrov 30 ter za 91 kilometrov in več 50 evrov. Dijaki in študenti imajo tudi možnost, da kupijo subvencionirano kuponsko vozovnico, ki vključuje deset voženj, zanjo pa morajo na mesec odšteti 15 evrov, ne glede na razdaljo. Sporočili so še, da se je število prodanih mesečnih vozovnic od lani povečalo celo za 30 odstotkov.

Sicer pa smo, potem ko smo se na podjetju pozanimali, kakšne so razmere, na spletni strani javniprevoz.si zasledili, da so na relaciji Slovenske Konjice–Zreče–Celje–Ljubljana 1. novembra 2012 dodali nove odhode. Nove odhode so dodali tudi v nasprotni smeri in na relacijah Slovenske Konjice–Maribor ter Maribor–Zreče.

Glede prevoza otrok pa sta tako občina Celje kot občina Slovenske Konjice pojasnili, da zagotavljajo vsem učencem, katerih bivališče je od šole oddaljeno več kot štiri kilometre oziroma je njihova pot označena kot "nevarna pot v šolo" ali obiskujejo šolo s posebnim programom, brezplačen osnovnošolski prevoz.

Enkratna vozovnica 0,8 evra, mesečna pa 10 evrov

Kot primer dobre prakse pa naj omenimo koprsko občino, kjer sofinancirajo cene vozovnic. S tem so, kot kažejo občinski podatki, povečali število potnikov, predvsem dijakov.

V Mestni občini Koper (MOK) zagotavljajo gospodarsko javno službo, "javni mestni avtobusni potniški promet" v obliki koncesije. Za izvajanje te službe so v letu 2011 iz proračuna namenili okoli 800.000 evrov, in sicer za izvajanje prevozov na vseh linijah mestnega prometa. Kot so sporočili, so vozne rede sproti prilagajali potrebam občanov ter uvajali nove linije. Zagotovili so, da nameravajo v skladu s proračunskimi možnostmi in potrebami uporabnikov to početi tudi v prihodnje.

Glede primestnih prevozov pa je situacija kompleksnejša, saj javni linijski prevoz potnikov zagotavlja država kot javno dobrino z gospodarsko javno službo, in sicer v obliki koncesije. "Koncedent je torej država, postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarja pa izvaja Direkcija RS za ceste. Prevoznik mora vozovnice prodajati v skladu s pogoji in tarifami, ki jih določi država. Tarife so torej določene na državni ravni, medtem ko Mestna občina Koper potniku sofinancira (na relacijah, ki se izvajajo znotraj območja Mestne občine Koper) razliko do polne cene vozovnice. Tako kot tarife se za primestne prevoze tudi vozni redi potrjujejo na državni ravni," so pojasnili na občini. Trenutno mora potnik za enkratno vozovnico odšteti 0,8 evra, za mesečni abonma pa 10 evrov. Leta 2011 so iz proračuna za subvencioniranje vozovnic pri izvajanju javnih linijskih prevozov namenili okoli 240.000 evrov prevoznikom, ki izvajajo državno koncesijo na območju MOK.

Kot smo že povedali, se je s sofinanciranjem povečalo tudi število potnikov, kar pa se je zgodilo že pred leti, in sicer leta 2004, zato menijo, da na povečanje števila ni toliko vplivala kriza. Pričakujejo pa, da se bo število potnikov še povečalo, predvidoma tudi zaradi spremenjenega sistema subvencioniranja študentskih in dijaških vozovnic. Zagotavljajo, da se bodo potrebam prilagajale tudi linije in pogostost voženj, predvsem na relacijah mestnega prevoza.

Število potnikov od leta 2009 pada

Od države je torej odvisno, kako bo urejen primestni javni promet. In čeprav se zdi, da bi se morala zaradi krize okrepiti priljubljenost železniškega in javnega potniškega prometa, kažejo podatki na državni ravni ravno nasprotno. Leta 2009 se je namreč z vlaki vozilo 16,4 milijona potnikov, z avtobusi pa 36,7 milijona potnikov, kažejo podatki ministrstva za infrastrukturo in prostor. Leto pozneje se je število zmanjšalo. Z vlaki se je tako peljalo 16,2 milijona potnikov, z avtobusi pa precej manj kot leta 2009, in sicer 34,8 milijona. Še nižje so bile številke lani: z vlaki se je vozilo 15,7 milijona, z avtobusi pa 32,4 milijona potnikov. Kljub krizi in višanju stroškov ter nižanju dohodkov se je vse manj ljudi odločalo za vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi.

"Iz navedenega je razvidno, da se trend upadanja uporabe javnega potniškega prometa od leta 2009 ni ustavil in je do lani še naprej padal. Z uvedbo novega sistema subvencioniranih prevozov za dijake in študente pričakujemo bistveno povečanje števila potnikov v zadnjem četrtletju 2012," pa so prepričani na ministrstvu. Kot so pojasnili, ima gospodarska kriza na javni potniški promet večpomenski vpliv. Zmanjševanje števila zaposlenih in števila gospodarskih subjektov namreč pomeni tudi manj potnikov in ne gre le za spremembo potovalnih navad, so razložili. Uporaba vlakov in avtobusov torej ni povezana le z varčevanjem v posameznem gospodinjstvu, temveč tudi z drugimi družbenimi in gospodarskimi spremembami, ki imajo neposreden vpliv.

V Sloveniji trenutno izvaja javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu 37 prevoznikov. "Prve koncesije za opravljanje gospodarske javne službe so bile podeljene prevoznikom, ki so na podlagi registriranih voznih redov iz prometnega leta 2003/2004 opravljali javne linijske prevoze. Ta sistem se še nadaljuje. Prve koncesije so začele veljati 1. 9. 2004," so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je z izvedbo projekta integriranega javnega potniškega prometa predviden tudi nov razpis za podelitev koncesij.

Prevozniki se morajo pri določanju, koliko prevozov je na neki liniji, ravnati po standardu dostopnosti, ki določa, koliko povezav ima določen kraj z občinskim, regionalnim ali nacionalnim središčem. Ta standard pa določa vladna uredba in je zasnovan glede na velikost naselij in potrebe prebivalcev.

Pri ceni vozovnic pa ponudniki prevozov uporabljajo povprečno standardno tarifo za prevoz potnikov in prtljage v javnem linijskem cestnem medkrajevnem prometu, ki je bila sprejeta marca 2007. V železniškem prometu cene vozovnic določa vlada. Zadnjič so bile te spremenjene marca lani.

V katerem delu Slovenije bi imeli, če bi se odločili za javni avtobusni prevoz, najboljše možnosti?

Po podatkih ministrstva so najboljše povezave v ljubljanski regiji in na Gorenjskem, kjer je tudi največ potencialnih potnikov in imajo izvajalci prevozov zelo dobro zasedenost voznih sredstev. "V projektu integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) pripravlja ministrstvo za infrastrukturo uskladitev voznih redov, da se bo izboljšala ponudba za potnike. Posamezni vozni redi se spreminjajo v primeru sprememb migracijskih tokov oz. povečanja ali zmanjšanja potreb po prevozih," so pojasnili.

Največ težav bi imeli na potovanju po demografsko ogroženih in redko poseljenih območjih Slovenije. Naša država ima namreč več kot 6000 naselij, od katerih ima polovica manj kot 100 prebivalcev, kar je velika težava za organizacijo javnega potniškega prometa. Predvideno pa je, da bodo po uvedbi projekta IJPP uvedene nove vrste prevozov, kot so prevozi na klic, ki bodo prebivalcem omogočali mobilnost in bodo hkrati racionalni, so napovedali na ministrstvu.

Poleg uvajanja novih vrst prevozov projekt IJPP predvideva tudi nekatere druge izboljšave v javnem prometu, med drugim enotno vozovnico, uskladitev voznih redov in po potrebi uvedbo novih linij, nadaljevanje uvedbe novega sistema vozovnic za dijake in študente ter boljšo ponudbo za druge potnike.

Gneča na vlakih

Za dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih je uporaba železniškega in javnega potniškega prometa bistveno ugodnejša z uvedbo že omenjenega novega sistema in z njim novih subvencij. Potniki lahko tako izberejo med mesečno ali kuponsko vozovnico za vlak, in če morajo, da pridejo od kraja bivališča do kraja šolanja, uporabiti tudi avtobus, lahko kupijo kombinirano vozovnico. Tisti, ki se z vlakom vozijo v Ljubljano in imajo kombinirano vozovnico, lahko tako dobijo brezplačno mesečno vozovnico za Ljubljanski potniški promet.

S tem se je povečalo število potnikov, kar je opazil tudi naš bralec. Kot je opozoril, se je število potnikov najbolj povečalo ob nedeljah zvečer in ob petkih popoldne, ko študenti potujejo v univerzitetna središča oziroma domov. Čeprav bralec pozdravlja povečano uporabo vlakov, se sprašuje, kako je mogoče, da Slovenske železnice ne poskrbijo, da je dovolj vagonov za vse potnike. Na relaciji iz Štajerske v Ljubljano so vagoni namreč tako polni, da morajo potniki stati. Podobno je od oktobra na relaciji Koper–Ljubljana.

Z ministrstva so sicer sporočili, da se bo s projektom IJPP in s povečanjem števila potnikov omogočilo tudi posodobitve prevoznih sredstev in uvedbo hitrejših povezav.

Vprašanja o kapacitetah vlakov na relacijah, na katerih ob koncih tedna potujejo študenti, smo posredovali tudi Slovenskim železnicam (SZ). "Zmogljivosti naših voznih redov sproti prilagajamo gibanju števila potnikov. V konicah tako vozijo prav vsa vozna sredstva. Gneča na posameznih vlakih nastane zato, ker se veliko potnikov odloči za potovanje z istim vlakom, vlaka pa zaradi omejenega števila vagonov, ki jih imamo na voljo, ne moremo še podaljšati. Pri motornih garniturah je dodatna omejitev ta, da je zaradi tehničnih značilnosti vozil sestava vlaka glede na število garnitur omejena. Poleg tega sta dolžina vlakov in število povezav omejena tudi s stanjem javne železniške infrastrukture, ki je last države (dolžina peronov, enotirne proge, hitrostne omejitve …)," so odgovorili na SZ.

Pojasnili so še, da je dolgoročna rešitev nakup dodatnih vlakovnih garnitur, vagonov in povečanje hitrosti ter prepustnosti železniške proge. "Ker se zavedamo, da bo naš vozni park treba posodobiti in razširiti, že pripravljamo dokumentacijo za črpanje evropskih sredstev za nakup novih voznih sredstev. Vlaganja v javno železniško infrastrukturo pa so omejena s sredstvi državnega proračuna. Tudi v prihodnje se bomo na SŽ trudili vse razpoložljive vagone, garniture in delovni čas osebja na vlakih razporejati kar najbolj racionalno," so še zagotovili.