Kranjski župan hvali 34-milijonski projekt nove avtobusne postaje, krajani odkimavajo: To so pravljice za lahko noč

"Vsi vemo, da potrebujemo nov avtobusni terminal, ni dvoma, da si ga želimo in v kratkem ga bomo imeli," v lično oblikovani brošuri, ki so jo proti koncu leta v svoje nabiralnike prejeli Kranjčani, nagovarja župan Boštjan Trilar.

Drži. Vsi, ki vsaj malo poznate Kranj, veste, kakšna je obstoječa avtobusna postaja. Zgrajena leta 1972, že takrat zgolj kot začasna. Zastarela, brez možnosti parkiranja in z vidika varnosti povsem neustrezna, saj potniki vstopajo in izstopajo kar na pločnik ob glavni cesti.

In zdaj vprašanje: kam umestiti novo postajo? Z lokacijo na železniški postaji – da bi ju, razumljivo, združili –, ki jo je predlagal nekdanji župan in sedanji svetnik Več za Kranj Damijan Perne, se je Trilar strinjal še v času predvolilne kampanje. Nato pa preobrat. Primernejša lokacija je na Zlatem Polju, zdaj trdita oba. Sledita sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN) in podrobnega prostorskega načrta (OPPN) v mestnem svetu in brošura je tu. Še pred tem sicer, a ne bodimo pikolovski.

Projekt, vreden 34 milijonov evrov

Študije so pokazale, da se na območju nekdanje kotlovnice in na zelenici med OŠ Franceta Prešerna in Kidričevo cesto nahaja lokacija, ki je z vidika urejanja prometa in prostora zelo primerna za izgradnjo modernega potniškega centra z vso spremljevalno infrastrukturo, utemeljuje župan. Ta lokacija omogoča izgradnjo avtobusnega terminala s površino več kot 5.000 kvadratnih metrov in dodatnimi objekti s površino skoraj tisoč kvadratnih metrov. Izgradnjo terminala, ki bi obsegal 16 pokritih peronov za medkrajevni promet, ter objektov, v katerih so predvideni prostori avtobusnega prevoznika, prostori postajališča s čakalnico, sanitarijami in gostinsko ponudbo. Pod terminalom je predvidena garažna hiša, kjer bi bilo v treh etažah prostora za več kot 400 parkirnih mest.

In to še ni vse. Na križišču Kidričeve in Bleiweisove ceste predvidevajo izgradnjo objekta, imenovanega Kranjska severna vrata – z lastno parkirno hišo z 210 parkirnimi mesti in površinami za poslovno, lekarniško, zdravstveno in storitveno dejavnost, v njem pa so predvidena tudi stanovanja.

Poleg tega projekt zajema tudi energetsko prenovo celotnega zdravstvenega območja, rekonstrukcijo Kidričeve ceste z izgradnjo krožnega križišča, rekonstrukcijo ceste na Gosposvetski ulici, izgradnjo nove povezovalne ceste med Levstikovo ulico in Bleiweisovo cesto, izgradnjo nadstreškov bolnišnice in urgence, trajnostno ureditev parkiranja na celotnem območju ter ureditev kolesarskih in peš poti z zasaditvijo drevja in postavitvijo urbane opreme. "Projekt zagotavlja prometno ureditev območja, nova delovna mesta, možnosti za širitev zdravstvene dejavnosti in nova parkirišča," napoveduje Trilar.

In vrednost, na katero je ocenjen? 34 milijonov evrov. V poštev pride javno-zasebno partnerstvo, za katerega je kranjska občina na javni poziv do 16. novembra že prejela dve ponudbi. Znesek, ki naj bi bil vložen, še ni znan, prav tako uradno še nista znani imeni ponudnikov. Neuradno pa naj bi bile v igri Gorenjske lekarne in znani nepremičninski poslovnež. Avtobusni prevozniki naj v zadevo ne bi vlagali.

A s tem lepo opevanim projektom se ne strinjajo vsi. Čeprav so mu mestni svetniki že dali zeleno luč, skrbi nikoli ni skrival mestni svetnik SD Janez Černe. "Moj največji strah je, da gre za velik in drag projekt. Letni proračun občine Kranj je med 40 in 50 milijonov evrov, torej gre za 60 oz. 70 odstotkov proračuna. Glavno vprašanje je, koliko dejansko bo morala vložiti občina, in koliko bo prispeval privatni investitor?" se sprašuje in opozarja: V Velenju je bila pred krizo zelo podobna zgodba, le veliko cenejša – za devet milijonov so postavili podoben projekt, ki ga je v celoti pokril investitor, občina je dala samo zemljišče in komunalo.

Lokacija je tik pod nosom novorojenčkov

Največji kamen spotike, na katerega že ves čas opozarja Černe, razburja pa tudi krajane Zlatega Polja, pa je lokacija, predvidena za avtobusni terminal. "Postavili ga bodo naravnost pod nos novorojenčkov in šolarjev," nazorno povzame Černe in opozori, da se o tem nihče ni pogovarjal z omenjeno krajevno skupnostjo, zaradi česar se je pozneje oblikovala civilna iniciativa (CI). Krajane skrbi, da bo nov avtobusni terminal povečal obseg prometa, s čimer se bosta povečala tudi hrup in zdravju škodljive emisije. Proti predlogu so zbrali okoli 400 podpisov, ki pa so bili le mrtve črke na papirju. "Ti podpisi so bili zbrani še preden je občina ljudem projekt v celoti pojasnila in predstavila," odgovarja župan, ki ocenjuje, da je podpornikov projekta vseeno veliko več kot nasprotnikov.

"Prometna rešitev v okolici avtobusnega terminala ponuja veliko bolj tekoč promet, zaradi česar je tudi speljevanja in zaviranja veliko manj. Modeliranje hrupa je pokazalo, da sam avtobusni terminal ne vpliva na povečanje hrupa v bližini blokov med Kidričevo cesto in Gosposvetsko ulico. Predvidene so protihrupne ograje, pasivne zaščite fasad na blokih, nove preplastitve z manj hrupnim asfaltom. Med osnovno šolo in terminalom pa je predvidena polna protihrupna ograja," Trilar zavrača očitke o hrupu.

"Število nepotrebnih voženj osebnih avtomobilov, ki bodo iskali parkirna mesta v stanovanjski soseski in okoli zdravstvenih ustanov, se bo občutno zmanjšalo, saj bodo le-ti parkirali pod terminalom. To bo na splošno zmanjšalo onesnaženost zraka. Zaradi spremenjenih tras avtobusov se bo tudi skupno število prevoženih kilometrov medkrajevnih avtobusov zmanjšalo za 22.000 km letno, kar znaša 58.300 kg CO2 manj. Zaradi spremenjene lokacije avtobusnega terminala bodo medkrajevni avtobusi na obroču omenjenih cest opravili dnevno 84 kilometrov manj." S temi besedami župan ovrže skrbi glede onesnaženosti.

Med pozitivnimi učinki v brošuri omenja še dejstvo, da bo projekt bistveno povečal kakovost prostora, kar bo celotni soseski povečalo vrednost nepremičnin. Varnost pešcev se bo občutno povečala, saj ne bo več vzvratnih voženj avtobusov. Več  kot  2.000 kvadratnih metrov novih poslovnih površin pomeni tudi multiplikativni učinek na gospodarstvo, tako na gradbeništvo kot   na odpiranje novih delovnih mest. Sliši se idealno, kajne?

'To so pravljice za lahko noč'

"To so pravljice za lahko noč ljudem, ki niso dobili celovitih in poštenih informacij!" pa sta ostra predstavnika CI Zlato Polje Brane Obrulek in krajan Zlatega Polja, ki v tej zgodbi želi ostati anonimen. Tukaj so razlogi, ki jih podajata:

1. Prometni kolaps

Največja rak-rana tega območja je lokalni promet, pravita. Kidričevo cesto dnevno prevozi 13.000 vozil, že zdaj so ob jutranjih in popoldanskih konicah tam veliki zastoji. Zaskrbljujoče je dejstvo, da projekt predvideva postavitev štirih ali petih novih semaforjev – trije od njih bodo stali v radiju 200 metrov – in še krožišča. "Avtobusni promet se bo povečal za 20 odstotkov, torej lahko k obstoječim prištejmo še 400 novih avtobusov in taksiste, ki se bodo preselili na to lokacijo. Tu so še obiskovalci šol, tovornjaki in lokalni promet ter avtomobili, ki jih bodo vozniki morda parkirali v novi garaži, v katero bo dovoz iz krožišča. Vmes je reševalna postaja. Ko bodo reševalci na nujni poti, se jim bo na semaforju prižgala zelena luč. Kako bodo prišli skozi, če bo tam stoječa kolona? Kako bodo iz druge strani skozi prišli gasilci, policisti?" se sprašujeta. Obljube, da bo krožišče razbremenilo promet, sta označila za blodnje. "Predvideno krožišče je približno tako veliko kot tisto na Primskovem, že dva ali trije avtobusi ga bodo povsem zaprli. Poleg tega avtobus s priklopnikom, kakršni še vedno vozijo v Škofjo Loko, skozenj sploh ne more," pojasnjujeta.

2. Več hrupa

Modeliranje hrupa, ki ga v brošuri omenja župan, po besedah predstavnikov CI ne temelji na nobenih konkretnih številkah ali meritvah, pač pa na računalniških modelih, zato ni merodajno. Revizija študije, ki jo je opravilo mariborsko podjetje Epi Spektrum, je bila sicer ugodna, a je dala 15 pripomb na postopek izvedbe študije. "Govorijo o protihrupni ukrepih na stavbah znotraj območja OPPN, a to je samo območje zdravstvenega doma, kaj pa vsi ostali bloki, ki bodo čutili posledice? En blok, na primer, bo stal skoraj na sredi krožišča, drugi čisto ob cesti. In ne pozabimo, da je bil zdravstveni dom pravkar obnovljen, z novo fasado, novimi okni. In zdaj naj bi to spet zamenjali?" se sprašujeta.

3. Več onesnaženosti

Prav zaradi predvidene protihrupne ograje med osnovno šolo in avtobusno postajo bodo nevarni PM10 delci še bolj intenzivno padali na otroke, opozarjata. "Izračun, ki je naveden v brošuri, je očitno napisan kar na pamet. Kje je logika, da bo manj prometa, manj onesnaženja in manj hrupa? To je zavajanje ljudi!" sta razočarana.

4. Uničenje narave

Pred OŠ Franceta Prešerna je zdaj travnik z natanko 83 drevesi, ki jih bodo uničili. Manjši zeleni pas je sicer predviden tudi pozneje, a brez uničenja obstoječega ne bo šlo, še opozarjata predstavnika CI.

5. Potencialno žarišče marginalnih skupin

Ker je v bližini center za odvisnike, obstaja verjetnost, da se bodo na tej lokaciji koncentrirale marginalne skupine. "Zaradi bližine šole je tu idealno lovišče za populacijo novih narkomanov. To bo povečalo možnost kriminalnih dejanj – kraj, pijančevanja, preprodaje prepovedanih drog, izsiljevanja in ustrahovanja osnovnošolcev …

"Vsi govorijo, kako bolj varno bo potem. Že 40 let živim tu, pa še nikoli ni bilo niti ene prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen otrok. Večja nevarnost zanje so odvržene igle, ki jih je v stari kurilnici toliko, da bi jih lahko z lopato nalagal. Ker smo očitno nesposobni zavarovati take objekte," je razočaran anonimni krajan.

6. Drago parkiranje

In parkiranje? Cene v garažni hiši, ki bo zasebna, bodo posledično primerljive s tistimi ob ljubljanskem UKC, to gre pričakovati. Nič več ene ure brezplačnega parkiranja, torej. "Parkirna hiša na Nazorjevi ulici, ki je od ZD oddaljena dobrih 100 metrov, je že zdaj prazna. Zakaj mislijo, da bo tu polna?" Zaradi dragega parkiranja pa bodo vozniki še naprej krožili med bloki in iskali parkirišče, sta prepričana. Pa smo spet v začaranem krogu pri onesnaženosti in prometni preobremenjenosti.

7. In še in še …

Na napoved o večji vrednosti nepremičnin na območju ob Kidričevi cesti in Gosposvetski ulici odgovarjata: "Le kdo bo kupil nepremičnino ob hrupni prometnici? To bo zanimivo samo za tiste, ki se zanimajo za poslovne prostore." Za okoli 50 odstotkov površin v novih stolpičih naj bi sicer že bilo zanimanje – za nakup ali najem so zainteresirana štiri podjetja, med njimi Gorenjske lekarne in Kemofarmacija.

In s tem povezana obljubljena nova delovna mesta? "Širili se bosta le lekarniška in morda zdravniška dejavnost, vendar to ne bo 500 novih zaposlitev, ki bi jih v Kranju nujno potrebovali," odgovarjata.

Postavlja se tudi vprašanje, kako bodo lokalni prebivalci in šolarji prenašali hrup pri gradnji? Kje bo promet speljan takrat, ko se bo vse to gradilo? In kaj, če v tem obdobju gradbinec ali investitor propadeta? Ne vedo niti, kakšna je na območju struktura tal. Zaradi avtobusov in podzemne garaže bo obremenitev enormna. Če je teren problematičen, lahko to zelo podraži zadevo, še opozarjata krajana.

Bonbončki v zameno za glasove?

Civilno iniciativo Zlato Polje zelo moti, da nihče od pristojnih ne ukrepa. "Od ministrstva za okolje, zdravje, šolstvo… . Vsi, ki so odvisni od občinske uprave – od direktorice ZD, do ravnatelja OŠ, porodnišnice … , so tiho."

Trilar je namreč pri projektu pridobil soglasja ravnatelja Osnovne šole Franceta Prešerna, šolskega centra ter bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj. Da so to ljudje, katerih službe so odvisne od njega, ni treba posebej poudarjati. Soglasje predsednika lokalne skupnosti Zlato Polje Marka Petrića pa je bilo pridobljeno potem, ko je ta prav v luči tega spora zamenjal svojo odstopljeno predhodnico in lokacijo odobril kljub že omenjenim zbranim podpisom.

Med tistimi, ki so za, je zagotovo tudi osem stanovalcev starega in razpokanega bloka ob propadajoči nekdanji kurilnici, ki ga nameravajo podreti in jim najti nadomestna stanovanja. Pa tudi nekaj svetnikov naj bi v zameno za kakšen "bonbonček" spremenilo svoje mnenje. "Izjemno grdo se mi zdi, da so določeni svetniki najprej govorili proti novi lokaciji avtobusne postaje, potem pa spremenili svoje mnenje in na seji mestnega sveta glasovali za OPPN. To je vezana trgovina, v ozadju so finančni ali kakšni drugi interesi. Prave kupčije – jaz tebi, ti meni," opozarja anonimni krajan. Torej: Več za Kranj, manj za Kranjčane.

Tudi Černe ob tem prikima, da marsikateri svetnik v pogovoru na štiri oči prizna, da tudi on misli, da lokacija avtobusne postaje na Zlatem Polju ni najboljša ideja. "A potem rečejo: Zakaj bi bil jaz tisti, ki bo zaviral razvoj Kranja? Vemo, da je to edina pot, ker se župan ne bo premaknil."

Župan, ki se ne želi pogovarjati?

Ne samo, da se ne bo premaknil, Trilar se s krajani Zlatega Polja sploh ne želi pogovarjati, pravita predstavnika CI. Tako naj bi jim med drugim zaprl vrata dvorane, ko so sprejemali OPPN, in jim namesto tega organiziral spremljanje dogajanja prek video prenosa, pod nadzorom varnostnikov in policije. Černe je incident označil s kratko, a pomenljivo besedo: "cirkus".

Na naše vprašanje, ali se je župan počutil ogroženega, so nam iz njegovega urada odgovorili, da so omenjeno sejo spremljali tako novinarji kot okoli deset prebivalcev. Iz varnostnih razlogov so spremljanje seje zagotovili prek neposrednega prenosa, saj balkon po statični oceni strokovnjakov sprejme največ pet posameznikov. Na vprašanje o razlogih za prisotnost policije in varnostnikov pa niso odgovorili.

Poleg tega naj bi Trilar krajanom nekoč celo zabrusil, da se pogovarjajo sicer lahko, a avtobusna postaja bo – ne glede na vse – stala točno na tej lokaciji. "Očitno nas potrebuje samo v času volitev, v ostalih primerih pa na pogovore pošilja svoje predstavnike. Ko bodo volitve, bo verjetno spet bolj doumljiv za osebne obiske," pravi Obrulek, njegov prijatelj pa doda: "Ko se župan odloči za eno stvar, rine kot bager in poriva vse pred seboj."

Na tem mestu naj povemo, da smo na župana naslovili vprašanja, ali želi konkretne očitke komentirati, a so nam iz njegovega urada sporočili le, da je bil avtobusni terminal na lokacijo na Zlatem polju umeščen z OPN, sprejetim jeseni 2014, ob koncu prejšnjega mandata, in da se je v času priprave OPPN ta odločitev le še dodatno utrdila. Po pomislekih, ki so jih izrazili nekateri prebivalci Zlatega Polja, se je občina obrnila na strokovnjake, ki "so z meritvami in simulacijami, ter strokovnimi razlagami in analizami podprli tudi sicer dobro premišljen OPPN".

Po objavi članka so nam posredovali še naslednje podatke ... Primernost lokacije so preverjali s prometnimi študijami, ki jih je izdelalo podjetje Provia. Med sedmimi variantami rešitev prometa je bila izbrana najbolj optimalna z vidika varnosti in pretočnosti prometa. Idejno rešitev je izdelalo podjetje Trias studio, načrtovalec OPPN je bilo podjetje Locus, pripravljalec okoljskega poročila pa podjetje Ipsum. Za podrobni prostorski načrt so pridobili tudi soglasja Ministrstva za okolje in prostor in drugih soglasjedajalcev na ravni države. Po dogovoru s civilno pobudo z Zlatega polja pa je podjetje Epi Spectrum naredilo še recenzijo študije obremenitve s hrupom.

"Dodatno smo izvedli tudi anketo med prebivalci, ki je potrdila, da lokacijo avtobusnega terminala na Zlatem polju podpira 80 odstotkov ljudi in več kot 90 odstotkov občanov med 30. in 60. letom starosti, ki se morajo z zagatami mobilnosti spopadati vsak dan", so še zapisali na občini. "Potem ko so razposlali brošuro, so poklicali 700 ljudi v Kranju in jih anketirali 400, večinoma upokojencev. 70 odstotkov jih je bilo za avtobusno postajo. Torej manj kot 400. Civilna iniciativa pa je samo na območju Kidričeve ulice zbrala več kot 400 podpisov. Ko smo te podpise predstavili županu, nam je dejal, da en promil Kranjčanov pa že ne bo odločal o tem. Zdaj, ko je njemu v anketi prikimalo manj kot 400 ljudi, pa govori, da se s terminalom strinja večina Kranjčanov," s posmehom komentira Obrulek.

Trilar sicer pravi, da je po sprejetju vseh dokumentov začetek gradnje avtobusnega terminala možen v dveh letih. Mogoče tako zelo sili v ta projekt, ker si želi zmage na naslednjih volitvah, še pripomni Černe, ki je županu pred kratkim javno očital, da je "v sedanji konstelaciji sprejeto praktično vse, kar predlaga, a to ni posledica dobrega sodelovanja, pač pa principa deli in vladaj". Na vprašanje, kaj je s tem mislil, odgovori: "Samo, če pogledamo proračun: vsak je dobil par bonbončkov. Kranj je postal zelo lepo in kvalitetno spalno naselje, pozabljamo pa na razvoj. Ni investicij v nova stanovanja, ni spodbujanja delovnih mest, pa čeprav vsi vemo, da je na dolgi rok to naš največji problem."

Projektu kot celoti ne ugovarjajo, sporen je samo avtobusni terminal

Černe poudarja, da večina zastavljenega projekta ni problematična, dvomi se porajajo samo za konkretno lokacijo avtobusnih terminalov. "Vsi v Kranju se strinjamo, da potrebujemo novo avtobusno postajo. Ampak: na tem mestu? Tako drago? In kakšna bo časovnica tega projekta? Treba bo rešiti še precej odprtih vprašanj," opozarja svetnik. "Bivšo toplarno, ki propada in se v njej zadržujejo narkomani, bi bilo treba zagotovo podreti. In tam je res veliko prometnih težav – avtobusi za šolske izlete vozijo vzvratno, otroci hodijo čez cesto, tako da je rešitev z nekim krožiščem povsem pametna zadeva. Nihče ne nasprotuje gradnji in prometni ureditvi. Če se ne da rešiti vsega na eni lokaciji, razmišljajmo o dveh. Lahko prenovimo obstoječo postajo, na drugi lokaciji pa še vedno gremo v stolpiče in uredimo promet," predlaga.

Povezava med Primskovem in Zlatim Poljem je že sedaj neustrezna in nov terminal tega ne bo popravil, meni tudi ravnatelj Gimnazije Kranj in svetnik SLS Franc Rozman.Tudi svetnica Barbara Gunčar priznava, da "lokacija ni najbolj posrečena". "Meni ta ihta in to hitenje izgleda izključno tako, da se župan zaveda, da čez dve leti ne bo več župan in mora vse živo narediti za to, da bo propagiral svojo nadaljnjo eksistenco," je že na eni od sej dejal svetnik SNS Zoran Stevanović. "Stroka je velikokrat dokazala, da avtobusna postaja na tem mestu ni primerna in da gre za izključno za korist posameznikov oz. župana. V skladu z ustavo imajo oblast ljudje in ljudje so proti, to je najboljši možen argument, kar jih obstaja. Za ali proti, jaz vam zagotavljam, da te avtobusne postaje ne bo, ker bo za vsako zasajeno lopato tam stalo najmanj 500 ljudi in če bo treba, bom jaz pred njimi," je bil oster.

Da pa ne bi izpostavljali samo problemov, pač pa ponudili tudi rešitve, imajo krajani Zlatega Polja v rokah celo osnutek načrtov za alternativno lokacijo na železniški postaji, ki jih je izdelal kranjski arhitekt Ciril Oblak. Da je to edina prava rešitev, meni tudi priznani ljubljanski arhitekt Janez Lajovic, ki je šel še korak dlje in predsedniku krajevne skupnosti Zlato Polje Petriću svetoval, naj zaradi podpore novi lokaciji avtobusne postaje kar odstopi. Več o mnenjih arhitektov, ostalih svetnikov in alternativnih lokacijah za avtobusno postajo pa si boste lahko prebrali v jutrišnjem članku!