Slovenska policija ob tem državljane, ki nameravajo prestopati mejo na teh prehodih, opozarja, da morajo imeti s seboj, kot je sicer tudi obvezno, potrebne dokumente za prestop meje, to je veljavno osebno izkaznico ali potni list.
Dodali so še, da je v pripravi tudi nadzor na vlakih proti Beljaku in Gradcu, o času in načinu uvedbe nadzora pa bo slovenska policija še obveščena.
Avstrija nadzor na naši meji krepi potem, ko je zaradi begunske krize to že storila na madžarski meji. Kot je izjavila, avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, je takšna odločitev vodila k pomembnemu olajšanju, ko gre za število beguncev.
Slovenija pa začasni nadzor uvaja na meji z Madžarsko, je v izjavi ob vladnem obisku v Pomurju povedal premier Miro Cerar.
Po njegovih besedah bodo tako lažje nadzirali pretok ljudi, da jih ne bi morda presenetila večja skupina beguncev. Cerar je še zagotovil, da je vlada pripravljena na različne možne scenarije in ima zadeve pod nadzorom.
"Te zadeve je treba obvladovati in imeti pod nadzorom, da ne bi prihajalo do nestabilnosti," je pojasnil Cerar. Zagotovil je, da vlada neprestano spremlja dogodke v zvezi z begunci in bo tako tudi v prihodnje, da ne bo prihajalo do zapletov, ki bi pomenili motnje v delovanju države.
"Tega se v Sloveniji ne smemo bati. Položaj moramo obvladati, pomagati ljudem v stiski, obenem pa jih obravnavati v skladu s predpisanimi postopki in upoštevati integracijske ter varnostne vidike," je še poudaril predsednik vlade.
Sicer pa je o nadaljnjem ravnanju Slovenije glede beguncev na novinarski konferenci spregovorila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Kot je pojasnila, bo izredni nadzor na meji z Madžarsko v veljavo stopil ob polnoči, bi pa naj šlo za začasen ukrep. "Ocenjujemo, da gre za nujen ukrep z namenom preprečevanja nenadzorovanega vstopanja na slovensko ozemlje." Kot je dejala, izkušnje drugih držav kažejo, da lahko pride do neobvladljive situacije – na Madžarsko je namreč samo v 8 mesecih prispelo 155.000 migrantov.
Ministrica meni, da je odgovornost države, da ne prihaja do nekontroliranih situacij, proces migracije pa mora biti obvladovan. "Pri našem ukrepu ne gre za napad na Schengen, ampak na pravočasno pripravo na morebiten naval," je dejala ministrica in dodala, da so imele težave tudi države z večjimi kapacitetami. Györköseva tudi meni, da bodo tako lahko zagotovili normalno delo policije, zaščito beguncev, pa tudi zagotovili, da ne bo ogrožanja javnega reda in notranje varnosti.
Ministrica je še zanikala, da bi s hrvaškim kolegom govorila o koridorju, ki bi beguncem omogočil nenadzorovan prehod ozemlja. Kot je povedala, sta obe državi članici EU, takšne odločitve bi bile v nasprotju s pravili povezave.
"Naša policija izvaja nadzor zunanje Schengenske meje, to bo še naprej počela v skladu z našimi in evropskimi standardi," še zagotavlja ministrica.
Če pride do navala beguncev na Hrvaško, ki ga ta država ne bi mogla obvladati, je ministrica sicer dejala, da bi lahko del bremena solidarnostno prevzela Slovenija, saj je to storila že napram Italiji in Grčiji, ko je pristala na julijski dogovor, da sprejmemo 230 ljudi iz teh dveh držav, izrazili pa smo tudi pripravljenost tudi dodatnim prerazporeditvam beguncev znotraj EU.
Odvečni strahovi
Generalni direktor policije Marjan Fank je dejal, da strah pred dodatno kriminaliteto nima nobene realne podlage, na kar kažejo tudi izkušnje držav, ki so se z migracijskim valom že soočile.
Kot je dejal, ponovno uvajanje mejne kontrole na meji z Madžarsko, ne pomenijo, da bo tam nadzor enak tistemu na zunanji schengenski meji.
Nekaj deset tisoč ilegalnih prebežnikov bo z Madžarske iskalo pot, upoštevati je treba, da je Madžarska uvedla stroge kontrole, Srbija pa napovedala, da ne bo sprejemala beguncev, ki so že na Madžarskem, je Fank razložil situacijo na meji z Madžarsko.
Koliko dela policiste čaka v bližnji prihodnosti, pa ne ve. "V policiji imamo predvidene postopke, aktivnosti in obseg postopkov pa je odvisen od odločitev na nivoju EU in velikosti migracijskega toka," je dejal Fank. Število policistov se bo prilagajalo vsak dan sproti, je še pojasnil.
Fank je poudaril, da je slovenska policija v stalnem stiku s kolegi iz držav, ki jih begunci dosežejo pred nami. Koliko ljudi nas bo doseglo, je po njegovem težko oceniti, jih je pa trenutno na tej poti več tisoč.
Politika bo nadaljevala z delom
V slovenski prestolnici v četrtek na pogovorih pričakujejo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, ki se bo pred tem o begunski krizi pogovarjal tudi s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem.
Medtem se je v medijih pojavila novica, da je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz danes po telefonu poklical slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in hrvaško kolegico Vesno Pusić ter zahteval, da Slovenija in Hrvaška spričo begunske krize spoštujeta pravila Evropske unije.
Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je šlo za odziv Kurza na izjave hrvaškega notranjega ministra Ranka Ostojića, da sta s slovensko kolegico Vesno Györkös Žnidar govorila o morebitni organizaciji koridorjev za prevoz beguncev proti Zahodu. A je Györkös Žnidarjeva takšno dogovarjanje zanikala.
Kam bomo nameščali begunce?
Ministrstvo za notranje zadeve je doslej ob pomoči nekaterih občin in zasebnikov zbralo informacije o možnih namestitvah nekaj čez dva tisoč ljudi. Potem ko je v torek lokalne skupnosti ponovno pozvalo k prijavi zmožnosti za nastanitev migrantov, je danes na spletu že na voljo trenutni seznam poslopij oz. območij možnih namestitev.
V torkovi informaciji notranjega ministrstva lokalnim skupnosti glede priprav na sprejem migrantov je navedeno, da so primerni veliki prostori, kot so samski ali dijaški domovi, kjer je mogoče zagotoviti osnovne življenjske pogoje z namestitvijo prenosnih ležišč.
Za opremljanje namestitvenih kapacitet so nujno potrebna prenosna ležišča, odeje, blazine in posteljnina. Prav tako je ministrstvo pozvalo lokalne skupnosti k podaji predlogov za zagotavljanje prehrane na določenem območju. V teku so sicer dogovori o uporabi kuhinj v vojašnicah.
Pristojni sicer primerne kapacitete iščejo še naprej, vse, ki imajo zmožnosti za nastanitev migrantov, pozivajo, naj to prijavijo.
Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da od zasebnih kapacitet iščejo objekte, v katerih bi lahko namestili vsaj 50 beguncev, in takšne, ki so vseljive takoj ali ob zgolj manjših renovacijah. Zaradi nižjih temperatur, ki jih prinaša letni čas, imajo prednost zidani objekti.
