Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o ustanovitvi dveh izpostav Azilnega doma. Nova centra bodo vzpostavili v Samskem domu Kotnikova v Ljubljani in Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Logatec.
"Zaradi zapolnjenih kapacitet Azilnega doma je Ministrstvo za notranje zadeve aktiviralo Kontingentni načrt za zagotavljanje oskrbe in nastanitve v primeru povečanega števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki predvideva, da se v tem primeru prosilce nastanjuje v druge nastanitvene kapacitete države," do zapisali na vladi.
Po sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se prosilca nastani v azilni dom, po potrebi pa tudi v ustrezne institucije ali pa se mu, ob izpolnjevanju pogojev, omogoči zasebno nastanitev. V Ljubljani deluje azilni dom, ki lahko sprejme 203 osebe.
Del prosilcev za mednarodno zaščito je lahko nastanjenih tudi v Centru za tujce v Postojni, kjer je sicer tudi prostor za tujce, ki ne zapustijo države v določenem roku in jih ni mogoče takoj odstraniti iz države, katerih istovetnost ni znana, imajo izrečen izgon, mladoletne tujce brez spremstva, tujce, ki so v državi nezakonito in čakajo na odstranitev po meddržavnem sporazumu do predaje tujim varnostnim organom, tujce, ki so v postopku odstranitve, ali tujce, ki niso zapustili Slovenije in so ponovno zaprosili za mednarodno zaščito.
Če pride do povečanega števila prosilcev za azil, pa se aktivira kontingentni načrt, v katerem so določene dodatne kapacitete za njihovo namestitev, med njimi, poleg omenjenega samskega doma v Ljubljani in kompleksa v Logatcu, še počitniški dom na Debelem Rtiču in objekt stare ekonomske šole v Murski Soboti.
Še en dan brez prihodov migrantov
Slovenijo je danes do 18. ure po podatkih policije zapustilo 516 prebežnikov, novih prihodov migrantov pa niso zabeležili. Letos je sicer skupaj v državo vstopilo 95.266 prebežnikov, zapustilo pa jo je 94.354.
V sprejemnem centru v Dobovi ob 18. uri ni bilo migrantov, v šotorišču Integral Lendava jih je bilo 55, v vojašnici Vrhnika 79, v postojnskem centru za tujce pa 192, kažejo podatki policije.
Od 16. oktobra lani je v državo vstopilo 473.870 migrantov, od 20. oktobra pa jo je zapustilo 460.144.
Cerar: Ni razloga, da bi se poslušalo tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti in strahu
Predsednik vlade Miro Cerar je sicer na novinarski konferenci povedal, da je Slovenija s pobudo, ki jo je kot pomoč pri obvladovanju migrantske krize predstavila v Bruslju, pripeljala do prve učinkovite koordinirane akcije več držav, in pri tej pobudi uživa veliko podporo.
"Naša pobuda je bila v Bruslju dobro sprejeta in je edina, ki se je tudi v praksi začela uresničevati na tej balkansko-srednjeevropski poti. Evropskim voditeljem in voditeljem drugih držav sem predlagal, da najprej močno okrepimo pomoč Grčiji, potem sem stopnjeval dosedanjo naravnanost EU in predlagal, da se na meji med Makedonijo in Grčijo vzpostavi neka dodatna linija nadzora. Bistvo pobude je bilo, da se zavaruje zunanje evropske meje in se prepreči, da bi države na Balkanu prišle v medsebojne napetosti zaradi migrantov. Da bi vse to uresničili, pa moramo dobro sodelovati," je povedal.
Meje se po njegovih besedah ne zapirajo, se pa zožujejo za tiste, ki tvorijo tok ilegalnih migracij. Čas se izteka, zato ne moremo čakati na uresničitev vizij, ki jih imajo drugi voditelji.
Cerar: Ni razloga, da bi se poslušalo tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti in strahu
Cerar v luči migrantske krize ljudi poziva k mirnosti, strpnosti in k duhu solidarnosti ter duhu pomoči. Po njegovem ni nobenega razloga, da bi se zdaj, ko moramo biti še bolj enotni, poslušalo tiste, ki spodbujajo k nestrpnosti, hujskaštvu, ksenofobiji in strahu, "ki ni razumen in nima nobene realne osnove".
"Slovenci znamo biti sočutni, to smo že dokazali, in pomembno je, da ta občutek do sočloveka ohranimo še naprej," je pozval in dejal, da sicer razume strah ljudi, saj se v medijih poroča o marsičem, a za to ni razloga. "Skozi Slovenijo je šlo že skoraj pol milijona migrantov, pa ni prišlo do nobenega varnostnega incidenta. Ni se zgodilo nič slabega, ker smo zadeve uspeli nadzorovati. Uspeli smo zavarovati ljudi in njihovo premoženje, in hujskaštvo nima nobene realne osnove."
Predsednik vlade pravi, da naša ustava ne dovoljuje nestrpnosti in hujskaštva. Ne zdi se mu prav, da se stisko ljudi zlorablja za spodbujanje hujskaštva "proti nečemu, kar sploh ne obstaja". Tisti, ki to želijo početi, nimajo utemeljenih namenov, to delajo iz razlogov, ki ne koristijo Sloveniji, državljanom.
"Zato pozivam k mirnosti, strpnosti, k duhu solidarnosti in pomoči, hkrati pa zagotavljam, da bo varnost naših državljanov tudi v prihodnje zagotovljena," je še povedal in se še enkrat zahvalil vojski, policiji in vsem ljudem, ki sodelujejo pri obvladovanju migrantske krize.
Pojasnil je tudi, da zdaj iščejo namestitvene zmogljivosti za migrante, ki jim je treba pomagati oziroma morajo skozi določene postopke, preden nadaljujejo svojo pot. V teh zmogljivostih pa zagotovo ne bodo ljudje, ki bi predstavljali nevarnost, če bi kakšen, ki bi povzročal incidente bil, pa bi ga takoj odstranili, je zagotovil.
Zavrnil je tudi očitke dela opozicije, da se vlada ne pogovarja z lokalnimi oblastmi in prebivalstvom glede postavitve novih zmogljivosti za migrante. Dejal je, da se o vseh teh vprašanjih z ljudmi pogovarjajo, hkrati pa pozval, da se vsi do odprtih vprašanj okoli te tematike opredeljujejo strpno.
Notranja ministra Hrvaške in Slovenije o migracijah
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je danes gostila hrvaškega kolega Vlaha Orepića, s katerim se je pogovarjala predvsem o migracijah, o Cerarjevi pobudi za pomoč Makedoniji pri nadzoru njene meje z Grčijo in omejevanju števila prihodov migrantov. Orepić je po ministričinih besedah pobudo podprl kot konkreten predlog za reševanje nastale situacije.
Govorila sta tudi o sklepih vrha EU, ki je potekal prejšnji teden. Györkös Žnidarjeva je poudarila, da sklepi članicam EU zapovedujejo dosledno izvajanje schengenskega zakonika, kar pomeni, da se na zunanjih mejah zavrača vstop vsem tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali niso zaprosili za mednarodno zaščito, čeprav so za to imeli možnost.
"Sporočila Evropske komisije so jasna," je poudarila ministrica. "Hrvaška je članica EU in njena naloga je, da zavaruje zunanje meje EU. Prav tako je kandidatka za vstop v schengensko območje in zato me veseli, da se nova hrvaška vlada v celoti zaveda pomena teh obveznosti," je povedala in dodala, da jo veseli odziv Orepića, ki je zagotovil, da bo nadaljnje sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško zaznamovalo pravočasno obveščanje in pretok informacij. "Migrantske krize ne moremo rešiti z enostranskimi ukrepi, ampak je nujno potrebno iskanje skupnih in celovitih rešitev," je še povedala.
Orepić je poudaril, da je to v osnovi humanitarno vprašanje in da morajo vsi ukrepi posameznih držav to upoštevati. Izpostavil je tudi pomembnost sodelovanja in usklajenega delovanja z vsemi sosednjimi državami, kot tudi z državami na zahodno-balkanski migracijski poti.
Dejal je, da trenutno grško-makedonska meja predstavlja vrata Evrope. Po njegovih besedah je treba zaščito tamkajšnje zelene meje in proces profilacije migrantov skupno načrtovati in izvesti. Zatrdil je, da bodo vse države na balkanski migrantski poti prevzele svojo jasno odgovornost v procesu profiliranja.
Po profilaciji pa sta po njegovih besedah ključna še prevoz in namestitev migrantov. Pri tem je treba razumeti obremenjenost Nemčije in Avstrije, ki sta večinoma končni cilj migrantov. "V trenutku, ko ne bo več mogoče sprejemati migrantov, predvsem v Avstriji, moramo ločiti procesa sprejema in tranzita. Razviti moramo sposobnosti reševanja problemov od makedonske meje do končnih ciljev," je še povedal.
Podporo dodatnim pooblastilom vojski napovedala večina poslanskih skupin, izrecno jim nasprotuje le ZL
Podporo dodatnim pooblastilom vojski za pomoč pri obvladovanju migrantske krize je napovedala večina poslanskih skupin, izrecno pa jim nasprotuje le Združena levica (ZL). Vladni poslanci menijo, da so pooblastila potrebna, ker se bo povečal pritisk na zeleno mejo. V SDS poudarjajo, da njihova podpora ni namenjena reševanju koalicije, ampak varnosti državljanov.
Za podelitev začasnih, izjemnih pooblastil vojski, za kar je potrebna aktivacija 37.a člena zakona o obrambi, se po besedah Simone Kustec Lipice (SMC) odločajo zaradi prepočasnega, neučinkovitega in tudi nerazumevajočega odnosa držav članic EU do enotnega odgovora na begunsko krizo.
Realno je namreč pričakovati velik pritisk na našo južno zeleno mejo, zaradi česar je treba narediti vse za nemoteno upravljanje z migrantskim tokom, je dejala. Hkrati je napovedala podporo predlogu sklepa SDS, da vlada o izvajanju 37.a člena mesec dni po njegovi aktivaciji obvesti pristojne odbore DZ, nato pa še enkrat po prenehanju njegovega izvajanja.
V SDS bodo po besedah Žana Mahniča aktivacijo člena podprli kljub temu, da prihaja "absolutno prepozno". Tega po njegovih besedah ne delajo zato, "da bi reševali koalicijo, ampak da bi pripomogli k varnosti državljank in državljanov".
Vlada aktivacijo policijskih pooblastil vojski predlaga zaradi razbremenitve policije
Aktivacijo člena zakona o obrambi, s katerim se vojski podeljuje policijska pooblastila, je vlada predlagala, da bi pri obvladovanju begunske krize čim bolj razbremenila policijo in povečala učinkovitost varovanja meje, je na izredni seji DZ pojasnila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Pooblastila bodo podeljena le začasno, poudarja.
Pripadniki Slovenske vojske (SV) bodo po besedah ministrice razporejeni na tiste dele zelene meje, ki so se iz izkušenj pokazali za najbolj občutljive in kjer je pričakovati največ primerov nezakonitega prestopa meje. Zdaj je za varovanje meje pristojna le policija, jim je pa vojska v okviru sedanjih zakonskih možnosti pomagala, sodelovanje med pripadniki teh dveh organov pa je po besedah Györkös Žnidarjeve zelo dobro.
Aktivacija člena je za ministrico nujna tudi zato, da bi policija lahko opravljala vse svoje naloge znotraj države. Pričakuje namreč, da bo zaradi omejitev, ki jih države postavljajo pri sprejemanju migrantov, ogromno težav, saj bo veliko migrantov zavrnjenih.
Zato se po besedah ministrice lahko pričakuje kršenje javnega reda in miru ter druge oblike nasilnega izražanja nestrinjanja z zavrnitvijo. Prav tako je pričakovati, da se bo povečalo število primerov, ko bodo migranti poskušali ilegalno prestopiti zeleno mejo. Za obvladovanje množic pa bo v prvi vrsti še vedno zadolžena policija, je dodala.
Z novimi pooblastili pa bo SV lahko učinkoviteje pomagala, je še povedala Györkös Žnidarjeva. Je pa SDS zmotilo, da je stališče vlade predstavila notranja in ne obrambna ministrica Andreja Katič. Kot je dejal Branko Grims, se namreč govori o vojski in pooblastilih vojske.
Avstrija na meje pošilja dodatne vojake
Avstrija je danes na svojo mejo s Slovenijo poslala dodatnih 450 vojakov, ki bodo pomagali pri nadzorovanju migrantskega toka, v pripravljenosti pa je tudi vojaška policija v Salzburgu, ki bo posredovala v primeru težav. Dve enoti vojske bodo poslali na Štajersko in dve na Koroško, je v nedeljo sporočilo avstrijsko obrambno ministrstvo. S tem bo avstrijsko mejo nadzorovalo skupno 1450 vojakov in rezervistov, saj jo trenutno nadzira skupno manj kot tisoč.
Za napotitev dodatnih 450 vojakov se je vlada na Dunaju odločila na podlagi odločitve obrambnega ministrstva minuli teden. Vojaki bodo policiji pomagali pri preverjanju ljudi in vozil, ki vstopajo v državo, patruljirali bodo na zeleni meji in izvajali nadzor.
Enota vojaške policije v Salzburgu bo pripravljena na posredovanje v primeru potrebe, torej če bi bilo treba obvladati "nasilne osebe ali skupine oseb in jim preprečiti prečkanje meje". V pripravljenosti bosta tudi dve transportni oklepni vozili in tri vojaška transportna vozila.
Vlada je septembra odobrila namestitev do 2200 vojakov na meji, da bi pomagali pri zagotavljanju kontroliranega in urejenega gibanja migrantov ter za ohranitev varnosti in reda v državi.
Do odločitve sicer prihaja potem, ko je Avstrija kljub nasprotovanju Bruslja v petek začela na južni meji s Slovenijo uveljavljati dnevne kvote in sprejemati le še do 80 prošenj za azil dnevno. Preko meje dnevno spušča do 3200 oseb, ki izrazijo namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav.
