Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je zjutraj napovedal, da bo Avstrija Evropsko komisijo o novem podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo in Madžarsko obvestila v prihodnjih dneh. Komisija pa je le nekaj ur po njegovi napovedi že podala komentar. Ob napovedi, da namerava Avstrija podaljšati nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko, so poudarili, da mora biti nadzor na notranjih schengenskih mejah izreden, časovno omejen in skrajni ukrep. Ob tem so pojasnili, da glede vprašanja uvedbe mejnih kontrol sodelujejo z vsemi državami članicami EU.
Govorka komisije Anitta Hipper je v Bruslju pojasnila, da morajo obvestilo Avstrije glede ponovnega podaljšanja nadzora na meji s Slovenijo in Madžarsko najprej prejeti in nato oceniti razloge zanj.
Na novinarsko vprašanje, kako namerava komisija ukrepati, pa je pojasnila, da z vsemi državami članicami naslavljajo dolgotrajne ponovne uvedbe mejnih kontrol. Ob tem je izpostavila vlogo koordinatorja Evropske komisije, pristojnega za schengen, ki je imel številna srečanja z zadevnimi članicami, da bi razumel njihove potrebe in kaj bi bilo mogoče storiti.
Za odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah se je pred časom izrekla tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Evropska komisija se po njenih besedah pogovarja s članicami, ki izvajajo nadzor, in njihovimi sosedami, tudi s Slovenijo in Avstrijo, da bi našli drugačne načine zagotavljanja varnosti.
MZZ: Odločitev Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo je neutemeljena
"Obžalujemo, da je Avstrija ponovno napovedala podaljšanje notranjega nadzora na meji s Slovenijo. Ravnanje je nesprejemljivo, na kar sosednjo državo kot tudi pristojne institucije EU opozarjamo že dolgo. Ko bo Avstrija Evropski komisiji podala uradne razloge za ponovno podaljšanje nadzora na notranji meji v schengenskem območju, pa se bomo na to ustrezno odzvali," so sporočili iz Mladike.
O vprašanju nadzora na notranjih mejah je presojalo tudi Sodišče EU, ki je aprila 2021 sporočilo, da lahko država članica ob resni grožnji za svoj javni red ali svojo notranjo varnost ponovno uvede nadzor na svojih mejah z drugimi državami članicami, vendar pri tem nadzoru ne sme prekoračiti najdaljšega celotnega trajanja šestih mesecev.
Avstrijski minister je pojasnil, da je bil v zadnjem letu velik migracijski pritisk, zato je bilo nujno nadaljevati nadzor na notranji schengenski meji z Madžarsko in Slovenijo. V zadnjem času se sicer število nezakonitih migracij zmanjšuje, kar je avstrijski notranji minister označil za posledico tega nadzora. Ta po njegovih besedah ostaja nujen za varnost avstrijskih državljanov, dokler ne deluje nadzor na zunanjih schengenskih mejah.
Omenil je še, da se je okrepil migracijski pritisk na Italijo in da Slovenija beleži "300-odstoten porast" nezakonitih migracij. "Zato je nujno, da se Avstrija pravočasno odzove in pripravi," je poudaril. "Ker se moramo in se bomo pod vsakršnimi pogoji izognili situaciji, s kakršno smo se soočili v zadnjih letih," je dodal. Avstrija bo zato po njegovih besedah ohranila nadzor in povečala pritisk na "tihotapsko mafijo".
Avstrija je nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, nato pa ga vsake pol leta podaljšala za šest mesecev.
Nazadnje ga je za pol leta podaljšala novembra lani, in sicer do 11. maja letos. Med razlogi za vnovično podaljšanje nadzora je Dunaj tedaj navedel povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU ter aktivnosti organiziranih skupin tihotapcev.
Slovensko zunanje ministrstvo je takrat sporočilo, da je odločitev Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo neutemeljena, saj Dunaj ni dokazal obstoja nove varnostne grožnje. Ob tem je opozorilo na sodbo Sodišča EU, da podaljševanje nadzora na meji zaradi iste grožnje ni skladno s pravom EU. Slovenija pričakuje, da bo Avstrija izvajanje začasnega nadzora na meji s Slovenijo ukinila.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.