AVK bo preverila, ali sta Petrol in OMV zlorabila svoj položaj na trgu

Agencija za varstvo konkurence (AVK) se je odzvala na dogajanje v zadnjih dneh, ko je bila velika gneča na bencinskih servisih, ponekod pa je celo zmanjkalo določenih vrst goriva. Največ težav je bilo pri Petrolu, ki je s 318 bencinskimi servisi vodilni v državi. 

Kot poroča portal Necenzurirano, bodo na AVK preverili, ali sta Petrol in OMV Slovenija, ki obvladujeta veliko večino trga, zlorabila svoj položaj. Med drugim s tem, da sta prepočasi polnila rezervoarje pod svojimi bencinskimi črpalkami oz. jih namerno praznila.

Na AVK so izpostavili, da že dlje časa aktivno spremljajo razmere na trgu pogonskih goriv in usmerjajo svoje aktivnosti v ugotavljanje dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bodo lahko presodili, ali je treba ukrepati v skladu z zakonskimi pristojnostmi. "Morebitnih postopkov pred agencijo oziroma konkretnih aktivnosti agencije v zvezi s trenutnim dogajanjem na predmetnem trgu pa zaradi interesa samega postopka ne moremo podrobneje komentirati," so navedli.

Zanimalo naj bi jih, kako so se gibale zaloge bencina in dizla po posameznih bencinskih servisih po napovedani odpravi regulacije cen, kdaj sta Petrol in OMV začela polniti te zaloge in koliko cistern sta za to uporabila, kakšna je bila poraba na posameznih bencinskih servisih in za koliko je odstopala od dolgoletnega dnevnega povprečja.

Za ukrepanje naj bi se AVK odločila tudi zato, ker je do pomanjkanja goriva prišlo pri večini bencinskih servisov po državi, ne samo na tistih, kjer je veliko tranzitnega prometa. Pod drobnogledom bo tudi morebitno usklajeno delovanje oz. kartelno dogovarjanje med trgovci.

Najvišja zagrožena kazen je do 10 odstotkov letnega prometa družbe. V primeru, da AVK od naftnih trgovcev ne bi prejela podatkov, ki jih potrebuje za analizo dogajanja, pa jim lahko odmeri globo v višini do enega odstotka prometa.

Zaradi pričakovane podražitve goriv ob uvedbi ponovne regulacije cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest po posebni formuli z omejenimi maržami, ki je danes nadomestila do zdaj veljavno začasno omejitev cen pogonskih goriv po vsej državi, se je sicer v zadnjih dneh povpraševanje več kot podvojilo.

Naftni trgovci se zato sklicujejo na logistične težave zaradi povečanega obiska bencinskih servisov. "Toda jasno je tudi, da Petrolu in OMV prodaja velikih količin pogonskih goriv po nižjih cenah v dneh tik pred podražitvijo nikakor ni bila v interesu," ugotavljajo na portalu Necenzurirano.

So naftni trgovci čakali na podražitve?

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba se je odločila ukiniti začasno omejitev cen pogonskih goriv na bencinskih servisih zaradi zahtevkov naftnih trgovcev za povrnitev škode zaradi najvišjih dovoljenih cen v dveh obdobjih v preteklih mesecih.

Namesto tega se je odločila za ponovno omejitev marž naftnih trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest in odpravo nekaterih dajatev. Tako so se danes, ko je uredba začela veljati, goriva podražila. 95-oktanski bencin na črpalkah zunaj avtocest stane 1,755 evra, dizel pa 1,848 evra, kar je 19,5 oz. 18 centov več kot doslej. Na črpalkah ob avtocestah in hitrih cestah, kjer trgovci cene določajo sami, sta omenjeni gorivi približno za 20 centov dražji.

Na portalu ugotavljajo, da je zato bolj verjetno, da se naftnim trgovcem v zadnjih dneh ni izplačalo prodajati pogonskih goriv, saj so vedeli, da se bodo zelo kmalu podražila. Petrol na svojih bencinskih servisih v povprečju proda med 15.500 in 17.000 litrov dizla oz. bencina na dan. Če bi povečano količino goriva prodali danes, ne pa v ponedeljek ali v nedeljo, bi v Petrolu ustvarili za več sto tisoč evrov več prihodkov, saj so ga doslej kupovali dražje, kot so ga prodajali, navajajo pri Necenzurirano.

AVK podpira regulacijo cen

AVK se je sicer danes odzvala na ponovno regulacijo goriv. Spomnili so, da so na trgu izvedli dve raziskavi, in sicer leta 2017 in 2021. Čeprav omejevanja konkurence takrat neposredno niso zaznali, pa so zaznali dovolj indicev, da lahko trdijo, da trg pogonskih goriv v takem formatu – visoko koncentriran trg z malo ponudniki, homogen produkt, visoke vstopne ovire, pomanjkljiva zakonodaja, ipd. – ne deluje učinkovito z vidika konkurence.

AVK s prvo raziskavo v letu 2017 ni zaznala elementov, katerih cilj ali učinek bi bil preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Slovenije. Tako ni zaznala sumov določanja cen ali drugih poslovnih pogojev, povezanih z nabavo oz. prodajo pogonskih goriv, delitve trga med udeleženci ali zlorabe prevladujočega položaja enega ali več podjetij.

Je pa ugotovila visoke vstopne ovire na že visoko koncentriranem trgu pogonskih goriv, za katerega velja majhno število udeležencev z visokimi tržnimi deleži. Takšna tržna struktura je po pojasnilih AVK že sama po sebi problematična z vidika obstoja konkurence med podjetji, saj omogoča udeležencem tudi ob odsotnosti sklepanja raznih omejevalnih ravnanj usklajeno delovanje, in sicer "tiho dogovarjanje", kjer manjši ponudniki le sledijo večjim.

Zaznala je tudi, da so po sprostitvi oz. deregulaciji cen 98- in 100-oktanskega bencina ter kurilnega olja predvsem največji distributerji (Petrol, OMV) prenehali javno objavljati cene na obcestnih zaslonih pri nekaterih bencinskih servisih, kar zmanjšuje zagotavljanje javnih informacij o cenah pogonskih goriv.

Deregulacija cen ni privabila novih ponudnikov

V raziskavi iz leta 2021 je AVK potrdila ugotovitve iz predhodne raziskave, saj je trg še vedno visoko koncentriran. Vstopa novih ponudnikov ni bilo, drugi največji ponudnik pogonskih goriv, avstrijska družba OMV, celo izstopa iz trga, saj ga prevzema tretji največji ponudnik, madžarski Mol.

"Potrdilo se je tudi, da ima največji vpliv na oblikovanje maloprodajnih cen nabavna cena goriva, hkrati pa je agencija zaznala, da je večina ponudnikov po deregulaciji zvišala marže, zato na dvig cen goriv ni vplivala samo nabavna cena, ki seveda predstavlja največji del cene goriva, pač pa tudi možnost oblikovanja cen po višjih cenah, kar je bilo pred deregulacijo omejeno," so poudarili.

AVK je po podrobni analizi spreminjanja cen ugotovila, da cene pogonskih goriv v obdobju po deregulaciji cen od 1. oktobra 2020 do 31. avgusta 2021 med ponudniki niso bile vedno enake. So bili pa pogosto enaki datumi sprememb maloprodajnih cen med različnimi ponudniki, kar potrjuje ugotovitve iz prve raziskave, da visoko koncentrirani trg pogonskih goriv ne deluje konkurenčno oz. ugodno za potrošnika in da manjši ponudniki takoj sledijo spremembam cen velikih ponudnikov.

Po pojasnilih AVK spremljanje in prilagajanje cenam konkurentov samo po sebi ni sporno z vidika konkurenčnega prava, če ni posledica prepovedanega omejevalnega ravnanja podjetij (omejevalnega sporazuma ali zlorabe prevladujočega položaja).

Agencija je ugotovila, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen v Sloveniji, ki se odraža v napovedovanju in vnosu cen v aplikacijo Goriva.si, omogoča hitro prilagajanje cen drugih ponudnikov (lahko tudi zgolj v pol ure), tako da ponudniki posebnega sporazuma, ki bi jim zagotavljal usklajeno delovanje, niti ne potrebujejo. Ugotovila je tudi, da ni prišlo do spremembe niti na področju objavljanja cen na informativnih panojih, saj nekateri ponudniki, predvsem največji, še vedno ne objavljajo cen na teh zaslonih, kar bi potrošniku omogočalo transparentno primerjavo cen.

"Agencija je v zaključku (ponovno) predlagala vladi zmanjšanje vstopnih ovir pri umeščanju bencinskih servisov v prostor, ureditev obveščanja potrošnikov na informacijskih panojih in ureditev obveznosti sporočanja oz. uveljavljanja novih cen pogonskih goriv," je še poudarila AVK.