V njeni tiskovni službi so izpostavili, da ima Žbogar več kot 20-letne diplomatske izkušnje in da je bil v skladu z njihovimi ambicijami pri oblikovanju evropske zunanje službe izbran najboljši kandidat. "Verjamemo, da bo gospod Žbogar s svojimi izkušnjami in poznavanjem regije pomembno prispeval k opravljanju te naloge, ki ga čaka," je dejala njena predstavnica Maja Kocijančič.
Obenem je napovedala zapolnitev treh položajev v evropski diplomatski službi. Estonec Aivo Orav bo postal vodja evropske delegacije v Makedoniji, John Gatt-Rutter pa predstavnik na Zahodnem bregu, v Gazi in v agenciji ZN Unrwa. "Zelo sem zadovoljna z imenovanji tako močnih kandidatov na tri ključna mesta v evropski zunanji službi. Vsi prinašajo edinstvene izkušnje in te bodo ključne pri nadaljnji gradnji službe. Visok profil kandidatov je name napravil velik vtis," je poudarila.
Po Žbogarjevih besedah je imenovanje "verjetno najlepše priznanje" delovanju vlade in zunanjega ministrstva v preteklem mandatu. Kot največji izziv na novem položaju vidi urejanje odprtih vprašanj med Beogradom in Prištino. "To je tudi potrdilo nekega ugleda zunanje politike in relevantnosti naše politike na Zahodnem Balkanu. Slovenija ima ugled v mednarodni skupnosti, ima ugled na Zahodnem Balkanu in ravno moje imenovanje je potrditev tega."
Interes Evropske unije je stabilno Kosovo, je poudaril. "Kosovo, ki bo imelo trdno pravno državo, ki bo imelo vzpostavljene vse demokratične in delujoče institucije pravne države. Kosovo, ki bo imelo ekonomsko perspektivo," je pojasnil in dodal, da bo njegov osnovni cilj na novem položaju pomagati uresničevati cilj s sredstvi, ki jih ima Unija na voljo. "Mislim, da je na voljo veliko orodij. To je hkrati izziv za EU, ki se, v kolikor želi biti nek globalni igralec, mora dokazati tudi v tej svoji regiji. S temi orodji vzpostaviti Kosovo kot normalno delujočo državo z evropsko perspektivo," je še povedal.
Glede razmer na Kosovu je ocenil, da je odprtih še veliko vprašanj, predvsem v odnosih med Srbijo in Kosovom. Politični dialog poteka že kar nekaj časa in nekaj rezultatov je že bilo doseženih, nekatera pa so še odprta. "To je največji izziv. Odnosi med Srbijo in Kosovom in urejanje vseh teh odprtih vprašanj med Beogradom in Prištino," je povedal. Po njegovih besedah Kosovo sicer potrebuje veliko pomoči in podpore s strani Evropske unije, da se mu predvsem, kot tudi vsem ostalim državam Zahodnega Balkana, da konkretno evropsko perspektivno.
"Gre tudi za priznanje slovenski zunanji politiki in diplomaciji"
Z zunanjega ministrstva so sporočili, da je bil Žbogar na mesto posebnega predstavnika na Kosovu imenovan za obdobje od 1. februarja 2012 do 30. junija 2013. Dodali so, da bo "Slovenija visoki položaj prevzela v regiji Zahodnega Balkana, ki velja za eno naših osrednjih zunanjepolitičnih prioritet. Imenovanje ministra Žbogarja je tako priznanje slovenski zunanji politiki in diplomaciji kot tudi ministru za njegovo dosedanje delovanje na mednarodnem področju s poudarkom na prizadevanjih za stabilnost regije in njeno vključevanje v evropske integracije."
Minister Žbogar ima za seboj 24 let diplomatskih izkušenj s ključnih strateških položajev, zraven ministrskega položaja, ki ga je nazadnje zasedal od konca leta 2008, med drugim iz Kitajske in iz Združenih narodov v New Yorku, pa tudi iz Washingtona. Obenem je vodil priprave na slovensko predsedovanje OVSE, slovensko pogajalsko skupino za vstop v zvezo NATO, bil pa je tudi član slovenske pogajalske skupine za vstop v Evropsko unijo.
Dvoklobučniški položaj
Položaj na Kosovu je za Evropsko unijo eden ključnih na Zahodnem Balkanu, poleg položaja v Bosni in Hercegovini. Evropski urad na Kosovu z okoli 85 ljudmi je eden večjih in tudi proračun je razmeroma velik. Žbogarja tako čaka velik razpon nalog, saj je Kosovo pred številnimi izzivi in mora izvesti niz reform, hkrati je tik pred začetkom dialoga o vizumski liberalizaciji, v pristojnosti Ashtonove pa je tudi pomoč v dialogu Beograda in Prištine.
Položaj, ki ga bo Žbogar opravljal na Kosovu, bo dvoklobučniški, saj bo vodja urada in posebni predstavnik Evropske unije. Medtem ko ga za vodjo urada imenuje Ashtonova, ga mora kot posebnega predstavnika potrditi tudi Svet Evropske unije. Tudi za položaj posebnega predstavnika Unije na Kosovu je Žbogar že predlagan, vendar je to odločitev, ki jo mora sprejeti Svet, je pojasnila Kocijančičeva. To se bo zgodilo predvidoma v začetku prihodnjega leta.
Sedaj ima sicer Unija na Kosovu začasnega posebnega predstavnika, Italijana Fernanda Gentilinija, ki se mu mandat izteče konec januarja. Nasledil je Nizozemca Pietra Feitha, ki je bil prav tako dvoklobučnik, a je opravljal vlogi posebnega predstavnika Unije in vodje mednarodnega urada. Feith ostaja na Kosovu, predvidoma do začetka prihodnjega leta, kot vodja mednarodnega civilnega urada, nato pa je pričakovati, da bo njegov položaj odpravljen.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.