Slovenija je v tej fazi zavrnila sporazumno rešitev spora s sklenitvijo poravnave z britansko družbo Ascent Resources, so v soboto povedali na državnem odvetništvu. Odločitev o morebitni poravnavi je morala država sprejeti do petka.
Družba Ascent Resources je na spletni strani novico potrdila in zapisala, da namerava spor s Slovenijo predati v odločanje arbitražnemu tribunalu. Pri tem je zapisala, da je v razpravah o morebitni poravnavi predložila izračune nastale škode, ki "občutno presegajo 100 milijonov evrov".
Britanski Ascent Resources je julija lani formalno sprožil postopke za začetek tožbe proti Sloveniji pred arbitražnim sodiščem. Preden je lahko vložil zahtevo za arbitražo s Slovenijo, je sicer moral preteči trimesečni rok, v katerem sta imeli stranki možnost spor rešiti po mirni poti.
Oktobra lani je nato Ascent sporočil, da s Slovenijo začenja neposredna pogajanja o morebitni sporazumni poravnavi. Rok za dogovor se je iztekel 19. marca, pri čemer do sporazuma ni prišlo.
Ascent Resources je isti dan na spletni strani zapisal, da je od slovenske države prejel pismo z obvestilom, da sporazumna poravnava v tem trenutku ni možna. Zato bo "kmalu" sprožil postopek pred arbitražnim tribunalom. Podjetje izpostavlja, da je zaradi kršitve dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini utrpelo veliko škodo.
Agencija RS za okolje (Arso) je marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki ga načrtujeta britanski Ascent Resources in njegov slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu pri tem pritrdilo junija letos.
Ascent je v sporočilu dodal tudi, da trenutno vrtina PG-11A v Petišovcih proizvaja med 7500 in 10.000 kubičnih metrov plina na dan, pri čemer ta plin potuje na Hrvaško. Pričakovati je sicer, da bo brez mehanske stimulacije, ki je v središču spora s Slovenijo, pritisk v vrtini padel na nestabilne ravni, a zaenkrat je proizvodnja mogoča tudi brez tega posega.
Na državnem odvetništvu so sicer lani pojasnjevali, da bosta Slovenija in Ascent za odločanje o sporu lahko izbrala katero od možnosti, ki so predvidene s sporazumom med vladama Slovenije in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o zaščiti in spodbujanju vlaganj ter s pogodbo o energetski listini, in sicer Mednarodni center za reševanje sporov v zvezi z vlaganji, Arbitražno sodišče mednarodne trgovinske zbornice, mednarodnega razsodnika ali arbitražno sodišče, imenovano na podlagi posebnega dogovora ali ustanovljenega na podlagi pravilnika o arbitraži komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo. Lahko pa se odločita, da se o sporu odloči po arbitražnem postopku v okviru Arbitražnega inštituta stockholmske trgovinske zbornice.
Postopek v konkretni zadevi bo po njihovih navedbah odvisen od tega, kateri arbitražni tribunal bosta vlagatelja izbrala za odločanje o svojem sporu, in od postopkovnih pravil, ki se pred njim uporabljajo. Kako dolgo bo zadeva trajala, je nemogoče napovedati, običajno pa od vložitve zahteve za arbitražo do končne odločitve mine več let.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.