Predvsem v severnih krajih bodo nastajale krajevne plohe ali nevihte, ki se bodo pojavljale tudi v noči na jutri in se širile proti jugu, možni so tudi močnejši nalivi. Zaradi tega so v noči na sredo možni porasti hudournikov in zalednih voda. Največ možnosti za ta pojav je v hribovitih delih severovzhodne, severne in severozahodne Slovenije. Možna so tudi hudourniška razlivanja, so sporočili z agencije za okolje (Arso).
Reke v Posočju in na Gorenjskem ter reka Mura imajo srednje pretoke. Pretoki drugih rek po Sloveniji so večinoma mali in se počasi zmanjšujejo. Danes in ponoči lahko, predvsem v severovzhodni in severni Sloveniji, ob krajevnih plohah močneje narastejo manjši vodotoki in hudourniki, v sredo pa tudi drugod po Sloveniji.
V večjem delu države pa se bodo pretoki rek danes in v naslednjih dneh počasi zmanjševali, so še dodali na Arsu.
Kakšno vreme nas čaka?
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami ali nevihtami. Več sonca bo v popoldanskem času. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj Celzija.
V četrtek bo sončno in spet topleje. V petek dopoldne bo večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami.
Ponekod vladajo sušne razmere, a za zdaj brez večjih posledic v kmetijstvu
Medtem pa se na območjih, ki že sicer dobijo manj dežja, to je na Primorskem ter na severovzhodu in jugovzhodu države, po besedah agrometeorologinje Andreje Sušnik z Arsa trenutno kažejo določene sušne razmere. "Lahko rečemo, da je na nekaterih območjih Slovenije vodni primanjkljaj, saj je padlo manj dežja, izhlapelo pa več, kot ga je padlo," je povedala strokovnjakinja, ki tako opozarja na primanjkljaj vlage v površinskih slojih tal zaradi vročine in potrebo po namakanju oz. zalivanju. A kakšnih dramatičnih razmer na Arsu ne opažajo.
Letos je sicer bilo že spomladi nekaj težav s pomanjkanjem dežja v marcu, a se je nato stanje aprila popravilo. Padavine so bile neenakomerno razporejene. Je pa marčevski sušni stres prizadel predvsem ozimne posevke žit in travinje, zato sta se ječmen in pšenica slabše razraščala, kar se bo pokazalo tudi na pridelku, tudi prve košnje trave so ponekod bile skromnejše, še navaja agrometeorologinja.
"Posebnega alarma zaenkrat še ni," pravi tudi Miran Naglič s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Tudi napovedi za prihodnje dni kažejo na ponekod nekaj dežja, kar pa hkrati pomeni, da ga ponekod tudi ne bo in bodo tako nekatera območja ostala brez padavin.
Po podatkih Arsa je večja suša slovensko kmetijstvo v zadnjih 50 letih prizadela 16-krat, od tega samo od leta 2000 naprej osemkrat. Zadnja večja kmetijska suša je bila v Sloveniji leta 2013. Se pa sicer slovensko kmetijstvo vsako leto ponekod sooča s sušo, zato je še posebej v kmetijski pridelavi, ki je tržno orientirana, potrebno dodajanje vode. Leta 2015 je bilo bolj sušno v severovzhodnem delu Slovenije, tudi lani so se nekatera območja spopadala s primanjkljaji vode oz. padavin, je pa to vsakoletna težava na Primorskem, izpostavlja Sušnikova.
Arso sicer v sredo gosti seminar Pripravimo se na sušo v okviru projekta, v katerem sodeluje z več državami Podonavske regije. Predvsem slovenskim kmetijskim pridelovalcem pa bo namenjen dnevni bilten, ki ga bo Arso začel kmalu objavljati na svojih spletnih straneh, v njem pa bodo na voljo podatki o izhlapevanju, temperaturah tal, vročinski in sušni indeksi in podobno za 15 slovenskih regij. Z njimi si bodo lahko kmetje pomagali pri različnih tehnoloških ukrepih.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.