Vi ste edini, ki je po aferi z mizami še ostal na položaju. Vendar si mnogi želijo tudi vašo odpoved oziroma zamenjavo. Kako to komentirate?
To so nedvomno tisti, ki ne želijo, da se odkrijejo odgovorni za posel z operacijskimi mizami. Časten odstop strokovnega direktorja bi po mojem pomenil, da bi se zadeva pometla pod preprogo. Nekateri odgovorni so že častno ali sporazumno odstopili. Na druge, ki so po mojem mnenju prav tako odgovorni, ali bi vsaj morali biti, na primer vodje pravne ali finančne službe, pa se luč žarometov še ni usmerila in so za javnost pravzaprav anonimni. Odgovornih je cela vrsta ljudi.
Vseskozi ste poudarjali, da nakup operacijskih miz ni bil v pristojnosti vašega strokovnega sveta. Ste še vedno mnenja, da niste prav nič odgovorni?
Prav gotovo sem odgovoren, tako kot drugi člani strokovnega sveta, za tisto, za kar je strokovni svet pristojen. Strokovni svet ni pristojen za nakup, pač pa za določanje prioritet oziroma potreb. Potrebe so vedno večje kot so ekonomske možnosti, zaradi tega je potem treba med njimi zbirati in določati prioritete, in to je naloga strokovnega sveta. Vse ostalo v zvezi z nakupom, posli, itd pa je stvar poslovne sfere Kliničnega centra, v katerem so ekonomska, finančna, tehnična in komercialna služba, v končni fazi pa je za vse odgovoren tisti, ki zadevo podpiše. To pa je generalni direktor, ki ima pristojnost, da predloge strokovnega sveta, če se mu zdijo finančno preveliki ali neupravčeni, tudi zavrne. Če pa se z njimi strinja, potem posel vodi in podpiše pogodbo.
Kakšno pa je Vaše mnenje o nakupu operacijskih miz? So bile v postopku storjene napake ali ne? Imate v Kliničnem centru mize, ki ste jih predrago plačali in ki niso povsem ustrezne ali ne?
O tem so mnenja seveda različna. Glede samega posla bi še enkrat povedal, da strokovni svet in strokovni direktor nismo odgovorni. Še vedno pa stojimo na stališču, ki smo ga že večkrat povedali. Torej, da se nam zdi nakup 27 operacijskih miz za potrebe kirurške klinike nesporen. Vse ostalo, torej dodatnih enajst miz in hitri postopek, pa se mi zdi napačno. O tem pa strokovni svet tudi ni odločal. Da bi zakrili prave krivce, je prišlo do ponarejanja, da bi se odgovornost prevalila na strokovni svet. O tem je bil obveščen minister, ki ni ukrepal. Na teh ponaredkih temeljijo tudi ugotovitve komisije za upravni nadzor.
Nekateri so omenjali tudi možno politično ozadje afere. Če to ozadje obstaja, komu je bilo, po vašem mnenju, sedanje vodstvo trn v peti?
Mislim, da nedvomno obstaja politično ozadje afere, tudi politizacija razmer v Kliničnem centru nedvomno. Če govorimo, komu je strokovni direktor oziroma strokovni svet trn v peti, je to nedvomno ministru Kebru in to zaradi različni pogledov na razvoj in organizacijo zdravstva v Sloveniji. Ta scenarij, ki se dogaja v Kliničnem centru, smo v Sloveniji že večkrat videli; v Celju, na Jesenicah, v Novi Gorici, tako da pravzaprav ne gre za nič novega.
Prof. Arnež, vi sodite v svetovni vrh plastične kirurgije. Kakšen priokus je, če je, ta afera pustila v širših, strokovnih krogih?
Ta afera ima grenak priokus. Najhujše se mi zdi dejstvo, da nekaj mesecev pred vstopom v Evropsko unijo prihaja do tako brutalnega posega politike v stroko kot smo mu priča. Moji prijatelji v tujini so zgroženi nad dogajanjem v KC in pravijo, da bodo po svojim možnostih tudi ukrepali.
