Arnes: Za gostovanje na javnem oblaku ni potrebe

Potem ko je vlada zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa osnovnošolcem za en teden podaljšala jesenske počitnice, se pojavlja vprašanje, kaj bo prihodnji teden. Sicer je vse odvisno od epidemiološke slike, pojasnjujejo strokovnjaki, a trenutna situacija kaže na to, da se bodo na daljavo šolali tudi učenci razrednega pouka. In kaj to pomeni za obremenitev Arnesovih spletnih učilnic? 

Ko so se na daljavo šolali srednješolci in učenci predmetnega pouka osnovnih šol, so imeli šolarji težave kar tri dni zapored. Na Arnesu so takrat pojasnili, da bodo zmogljivosti dodatno širili z opremo, ki jo bodo prejeli postopoma, v roku nekaj tednov. Ali to pomeni, da se bodo šolarji, tudi učenci razrednega pouka, ki oz. če se bodo pridružili šolanju na daljavo, soočali s težavami še nekaj tednov? Na Arnesu to zanikajo. Čeprav oprema res prihaja postopoma, pa so strežnike, ki so že prispeli, uporabili za širitev potrebne infrastrukture spletnih učilnic, so pojasnili. Tudi večje število šolarjev naj ne bi povzročalo dodatnih težav. Kot pojasnjujejo, so ocene glede potrebne kapacitete strojne opreme naredili na podlagi spomladanske izkušnje ter obnašanja sistema ob rasti, pri čemer so upoštevali verjetno nekajkratno rast uporabe v jeseni. In zakaj so potem imeli šolarji kljub testiranju težave? "Za realistične kompleksne teste s simulacijo ogromne množice uporabnikov in zelo različnimi (deloma precej nepredvidljivimi) scenariji uporabe je ob vseh vzporednih naporih za širitev in prilagoditev infrastrukture ter za razvoj novih funkcionalnosti in storitev ter s tem povezanih aktivnosti preprosto zmanjkalo moči. Tudi dogajanje, povezano s pandemijo, je imelo svoje posledice. Zavedali smo se, da se bo prava obremenitev pokazala šele z realno uporabo, vendar je arhitektura rešitve zdaj taka, da lahko razmeroma hitro dodajamo strojne vire na točkah večje obremenitve," so pojasnili.

Celotno situacijo bi lahko sicer hitro in enostavno rešili z gostovanjem aplikacije za šolanje na daljavo na javnem oblaku. A na Arnesu zagotavljajo, da trenutna oprema ne predstavlja kritične točke za zmogljivost. "Druge vrste izziv je optimizacija delovanja same aplikacije, saj v širši regiji ne poznamo primera enako velike postavitve te platforme, zato si pomagamo tudi s sodelovanjem s tujimi strokovnjaki," pojasnjujejo. Na Arnesu še dodajajo, da je treba pri odločitvi za javni ali privatni oblak upoštevati vrsto parametrov. "Arnes, kot veste, pokriva izredno široko področje storitev, ki poleg zagotavljanja nacionalne e-infrastrukture (z vključitvijo v GÉANT) in vrste storitev za področje izobraževalnega, raziskovanja in kulture vključuje tudi nekatere dele kritične infrastrukture in storitev, usmerjenih na celotni slovenski prostor (nacionalni register in vrhnji DNS-strežnik za domeno .si, SI-CERT z vsemi nalogami, ki jih opravlja tudi v okviru URSIV, stičišče omrežij oz. ponudnikov SIX). Mednje sodi tudi pomembna vloga v nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING z lastno učno oz. testno superračunalniško gručo, dostopno vsem raziskovalcem v pogojih visoke podatkovne prepustnosti, pa upravljanje nacionalne e-infrastukture za avtentifikacijo in avtorizacijo v (mednarodnem) izobraževalnem in raziskovalnem prostoru (federacija ArnesAAI, Eduroam in vključitev v mednarodne konfederacije eduGAIN), v okviru katere nenazadnje tudi šole upravljajo z identitetami svojih uporabnikov. Iz vseh naštetih razlogov Arnes vsekakor mora zagotavljati in vzdrževati lastni podatkovni center z vso ustrezno infrastrukturo. Storitve za šole so le del te e-infrastrukture in spletne učilnice so le ena od njih." 

Na Arnesu zato pravijo, da za gostovanje v javnem oblaku niso izpolnjeni zadostni pogoji oz. za to ni potrebe. Pri nekaterih storitvah bi bila selitev v javni oblak tehnično možna, pravijo, a zaradi obsega za to ni potrebe. "Nekatere storitve – in kompleksno okolje spletnih učilnic skupaj s povezanimi storitvami je takšno – so za virtualizacijo oz. postavitev v javnem oblaku neprimerne, saj so vpete v mnoge zaledne sisteme v notranjem, varovanem omrežju Arnesa," pojasnjujejo.

In čeprav je nastal vtis, da so v časovni stiski zaradi nedospele opreme, pa, kot zagotavljajo na Arnesu, za večjo elastičnost (javnega) oblaka – za "neomejene količine" – v resnici pravzaprav ni potrebe. "Res oprema prihaja postopoma, in res bi nam prav prišlo, da bi ena pošiljka strežnikov prišla malo prej. Gre pa za sklope opreme, ki pokrivajo širše področje naših storitev, in oprema, ki pride čez nekaj tednov, bo porabljena za druge namene, ne za spletne učilnice (oz. kvečjemu delno, če bi se pokazale potrebe po nadaljnji širitvi)."

Ker bo oprema, ki bo prišla čez nekaj tednov, porabljena za druge namene, poleg tega pa tudi šolanje na daljavo ne bo trajalo v nedogled, se pojavlja vprašanje ekonomičnosti in upravičenosti stroškov nabave omenjene strojne opreme. Na Arnesu sicer zagotavljajo, da nakup opreme načrtujejo tako, da je možno opremo prerazporejati med različnimi storitvami, konfiguracijo pa lahko fleksibilno prilagajajo trenutnim potrebam. "Če bo v doglednem času res prišlo do drastičnega upada potreb po e-izobraževanju – glede na trenutno situacijo ne upam napovedati, da bo to kmalu – bo Arnes s prerazporeditvijo opreme lahko prihranil pri bodočih načrtovanih investicijah, saj nudimo tudi raziskovalno infrastrukturo, ki ni odvisna od pandemije, in se bo oprema porabila tam," pojasnjujejo. Kaj pa cena nabavljene strojne opreme? "Oprema, ki jo čakamo za podatkovni center (za raznovrstne storitve, vmes je tudi oprema za HPC), bo vredna približno 350.000 evrov, zavzemala bo del ene omare v centru; k temu je treba prišteti še delež 'sistemca', ki skrbi za opremo v centru. Hkrati v tej pošiljki čakamo še komunikacijsko opremo (usmerjevalnike) v vrednosti cca 40.000 evrov ter nekaj opreme za šole," so pojasnili.

Ali bo šolanje na daljavo potekalo nemoteno ali pa se bodo šolarji soočali s težavami, bo tako pokazal čas. Dogajanje bomo vsekakor spremljali tudi mi.