Arnes zatrjuje, da je strah pred vnovičnim nedelovanjem spletnih učilnic odveč

"Če spletne učilnice ne bodo dobro delovale, je to seveda naša težava in odgovornost," je dejal Tomi Dolenc iz Arnesa. A prepričan je, da bodo v ponedeljek in tudi naprej tudi spletne učilnice zmogle povečano uporabo, ki se obeta zaradi popolnega zaprtja šol.

Za 24ur.com pa je pripomnil, da nedelovanje ene od storitev ne vpliva usodno na izobraževanje: "Treba je povedati, da so spletne učilnice le eno od mnogih orodij, ki jih šole uporabljajo pri izobraževanju na daljavo. Že samo Arnesovih videokonferenc (predvsem Zoom) je ves prvi  teden uporabljalo med 100.000 in 200.000 uporabnikov, in to v dopoldanskem času po 50.000–60.000 hkrati. Poleg tega uporabljajo šole tudi storitve drugih ponudnikov. Hočem povedati – in to sporočilo so nam, ob vsem upravičenih frustracijah, že prvi teden dajali tudi sami učitelji – da od (ne)delovanja ene od e-storitev vendarle ni tako usodno odvisno izobraževanje na daljavo kot celota."  Kot je namreč zatrdil Dolenc, so že prvi ponedeljek,  ko so bile težave najhujše, mnogi učitelji in ravnatelji sporočali, "pa kaj, nekaj ur ni delalo, aktivnosti smo prilagodili in to naredili malo pozneje, zdaj pa deluje."

Razširili strežniške zmogljivosti

Pojasnil je, da je bila storitev stabilizirana že v prvem tednu, počitnice pa so po njegovih besedah izkoristili za to, da so dodatno razširili strežniške zmogljivosti, z nadgradnjami pohitrili sistem, pa tudi izboljšali oz. optimizirali delovanje aplikacije, tako da so odkrili in odstranili oz. nadomestili nekatere funkcije, ki so upočasnjevale delovanje. Izvedli so tudi več testiranj obremenitve, ki kažejo, da bi sistem v tem trenutku prenesel opazno večjo obremenitev kot prvi teden, prav tako pa so dodatno okrepili zaščito proti napadom.

Z več ravni so šolam svetovali, naj aktivnosti pouka na daljavo razporedijo čez dan, saj so bile ključna težava izrazite "konice", ko so se v roku nekaj minut vsi prijavljali v učilnice, tudi če takrat ni bilo nekih skupnih aktivnosti. Že če se zgodi majhen premik v razporeditvi aktivnosti, lahko to pomembno zmanjša obremenitev sistemov, je še dodal.  

Pa ministrstvo za izobraževanje v primeru nedelovanja predvideva kakšne sankcije, če zadeve ne bodo delovale, kot obljublja Arnes? Kot so nam zatrdili na ministrstvu, jim povsem zaupajo in o morebitnih sankcijah ne želijo razpravljati.  

Šole pripravljene

Čeprav si tega niso želeli, pa so na šolanje na daljavo šole po navedbah ravnateljev zelo dobro pripravljene, saj imajo veliko izkušenj iz lanskega šolskega leta.

Ravnatelj ljubljanske osnovne šole Livada Goran Popović je za STA povedal, da so glede na epidemiološko sliko v državi predvidevali, da se bo od ponedeljka pouk odvijal na daljavo. Zato so učencem po pošti že posredovali uporabniška imena in gesla za dostop do programa Teams, prek katerega bo potekal del izobraževanja na daljavo.

"S poukom na daljavo imamo izkušnje iz preteklega šolskega leta in že takrat smo prilagajali urnike, jih dostavili staršem in tudi združevali ure. Zdaj je to jasneje napisano v navodilih in na to smo se tudi pripravili," je pojasnil Popović. Pri tem bodo upoštevali vsa navodila zavoda za šolstvo, kar pomeni, da bo videokonferenčni sistem namesto šest ur trajal morda uro ali dve na dan, učitelji se bodo prilagajali in delali strnjeno za posamezen predmet, tudi staršem bodo redno pošiljali navodila. Ob tem je opozoril na morebitne težave, zlasti pri šolanju mlajših otrok, ki bo padlo na ramena staršev. "Nekateri starši so pri uporabi računalnikov zelo šibki, nam je pa uspelo vse učence naše šole, ki jih je okoli 400, opremiti z računalniki," je dodal.

Tudi v mariborski osnovni šoli Tabor I, ki jo obiskuje 599 učencev, bodo v ponedeljek začeli delo na daljavo. "Na to smo dobro pripravljeni, generalko smo izpeljali že v lanskem šolskem letu, smo pa po svoje žalostni, da že ta teden in teden pred počitnicami nismo bili vsi skupaj v šoli, saj je epidemiološka slika v naši šoli izvrstna," je za STA poudarila ravnateljica šole Martina Rajšp. Nekako bi si želeli, da bi imeli tudi možnost, da bi lahko sami odločali, kako in na kakšen način šolati.

Ta trenutek se po njenih besedah ukvarjajo z nekaterimi organizacijskimi podrobnostmi, večino stvari so takoj po prejemu informacij od ministrstva za izobraževanje v četrtek popoldne že predali tudi staršem in otrokom razdelili nekaj čez 30 računalnikov in drugo IKT-opremo, prav tako so nekako prilagodili delo na daljavo.

"Lotili se ga bomo z drugimi metodami in oblikami dela, kot to navadno počnemo takrat, kadar smo v razredu," je dejala. Kot je izpostavila, je vsem skupaj jasno, da delo na daljavo zagotovo ni enako kakovostno in enako dobro kot tisto, ki ga izvajajo v šoli.