Državnika sta ugotovila, da, čeprav sta državi daleč narazen in imata slabo razvite stike, med njima obstaja veliko podobnosti in možnosti sodelovanja. Govorila sta tudi o vrsti aktualnih vprašanj, med drugim o pogajanjih glede Gorskega Karabaha, pri katerih Slovenija kot predsedujoča OVSE aktivno sodeluje.
Kot sta povedala oba predsednika, bi bilo treba okrepiti sodelovanje med Slovenijo in Armenijo, tako na gospodarski kot politični ravni. V ta namen bosta strani poskušali čim prej skleniti nekatere temeljne bilateralne sporazume, ki bodo omogočali večje in varnejše gospodarsko sodelovanje, prav tako pa bosta sodelovali pri približevanju Armenije evropski integraciji. S tem namenom je Drnovšek, kot je dejal, z veseljem sprejel povabilo, da drugo leto obišče Armenijo in "da takrat morda že realiziramo nekatere predloge, ki so bili danes na mizi".
Armenski gost je pojasnil, da njegovo državo zanimajo izkušnje Slovenije pri približevanju Evropski uniji, zato je zainteresirana za okrepljene stike z njo in morebitno pomoč. Po besedah Drnovška Slovenija pozitivno gleda na približevanje Armenije EU, zato so se ob današnjem obisku pogovarjali, kako konkretno bi ji lahko pomagala. "Predsednik Kočarjan je predstavil konkretne predloge, ki jih bomo preučili in poskušali najti najboljši način, da jih realiziramo," je povedal Drnovšek. Kot primer je navedel morebitno slovensko sodelovanje pri vzpostavljanju nekaterih institucij v skladu z evropskim redom v Armeniji.
Kočarjana sprejel tudi Janša
Armenskega predsednika je sprejel tudi predsednik vlade Janez Janša, s katerim sta se pogovarjala o sodelovanju med državama v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki ji letos predseduje Slovenija, Kočarjan pa je poudaril, da je Slovenija pokazala veliko posluha za reševanje odprtih regionalnih vprašanj v Zakavkazju.
Premier Janša je sogovorniku zagotovil slovensko podporo pri sodelovanju Armenije z Evropsko unijo v okviru evropske sosedske politike. Odnose med državama sta sicer ocenila kot dobre in brez odprtih vprašanj, strinjala pa sta se, da velja medsebojno sodelovanje okrepiti zlasti na gospodarskem področju. V ta namen bosta državi v naslednjem obdobju največ pozornosti namenili pripravi ustreznih dvostranskih sporazumov.
